jezik (251-300)

251. diftóng -a m (ọ̑) jezikosl. dvoglasnik
252. diftóngičen -čna -o (ọ́) jezikosl. dvoglasniški diftóngični -a -o (ọ́) ~ izgovor diftóngičnost -i ž, pojm. (ọ́) jezikosl. dvoglasniškost
253. diftongizácija -e ž, pojm. (á) jezikosl. ( udvoglašenje)
254. difúzen -zna -o (ȗ) ~a svetloba razpršena difúzni -a -o (ȗ) jezikosl. ~ glas difúznost -i ž, pojm. (ȗ)
255. diglosíja -e ž, pojm. (ı̑) jezikosl. dvojezičje
256. diglosíjski -a -o (ı̑) jezikosl. dvojezičijski
257. digráf -a m (ȃ) jezikosl. dvočrkje
258. dinámičen -čna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (á; á) ~ človek razgiban, živahen dinámični -a -o (á) fiz. ~ pritisk; jezikosl. ~ naglas jakostni naglas dinámičnost -i ž, pojm. (á)
259. diplomátičen -čna -o; bolj ~ (á) ^→ diplomatski: biti premalo ~ diplomátični -a -o (á) jezikosl. ~ prepis spomenika; ~ zastopnik diplomátičnost -i ž, pojm. (á)
260. dirékten -tna -o; -ejši -a -e (ẹ̑; ẹ̑) ~ vpliv neposreden; ~a pesniška izpoved odkrita; ~o vprašanje |postavljeno naravnost| diréktni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ govor premi govor diréktnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
261. disimilácija -e ž, pojm. (á) biol. ( razgrajevanje); jezikosl. razlikovanje
262. disimilacíjski -a -o (ı̑) biol. ~i pojavi; jezikosl. ~e spremembe razlikovanjske spremembe disimilacíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
263. disjunktíven -vna -o (ı̑) disjunktívni -a -o (ı̑) jezikosl.: ~ števnik ločilni števnik; ~o priredje ločno priredje
264. distribúcija -e ž, pojm. (ú) ~ blaga, električne energije razdeljevanje, razpošiljanje; jezikosl. razvrstitev; števn., film. žarg. ustanoviti ~o distribucijsko podjetje
265. distribucíjski -a -o (ı̑) mat. ~ zakon distributivnostni zakon; ~e naprave razdeljevalne naprave; ~o omrežje; jezikosl. ~o pravilo variant razvrstitveno pravilo distribucíjskost -i ž, pojm. (ı̑)
266. distributíven -vna -o (ı̑) distributívni -a -o (ı̑) ~ sistem; jezikosl. ~a števniška zveza distributívnost -i ž, pojm. (ı̑) mat. zakon ~i
267. dléskati -am in dlêskati -am nedov. -ajóč, -áje; dléskanje in dlêskanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) z/s čim ~ z jezikom
268. dlésničen -čna -o (ẹ́; ẹ̑) dlésnični -a -o (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ~ glas
269. dlésnično-nében -bna -o (ẹ́/ẹ̑-ẹ̑) dlésnično-nébni -a -o (ẹ́/ẹ̑-ẹ̑) jezikosl. ~ glas
270. dôben -bna -o (ó; ȏ) dôbni -a -o (ó; ȏ) jezikosl. ~e meritve dôbnost -i ž, pojm. (ó; ȏ)
271. Dobrôvski -ega m, oseb. i. (ȏ) |češki jezikoslovec|: spisi ~ega
272. dogôvoren -rna -o (ȏ) Knjižni jezik in pisava sta ~a dogôvorni -a -o (ȏ) ~ pogoj dogôvornost -i ž, pojm. (ȏ)
273. dôlg ² -a -o tudi dôlg -a -ó [u̯g-]; dáljši -a -e (ȏ ó ó; ȏ ó ọ̑; ȃ) ~ hodnik; Daljši čas ga ni bilo; poud.: Fant je res ~ |velik|; ~ kakor prekla dôlgi -a -o [u̯g] (ó) jezikosl. ~ nedoločnik; ~e hlače; avt. žarg. ~e luči po dôlgem [u̯g] prisl. zv. (ó) čas. ~ ~ koga le pregovoriti; nač. prerezati bučo ~ ~ dolgóst -i [u̯g] ž, pojm. (ọ̑) zastar. dolžina
274. dólnjelužiškosŕbski -a -o (ọ̑ȓ) jezikosl. ~a pisava
275. dolóčen ² -čna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́) premalo ~ odgovor dolóčni -a -o (ọ́) jezikosl.: ~ glagol; ~a oblika pridevnika dolóčno -ega s, pojm. (ọ́) izvedeti kaj ~ega dolóčnost -i ž, pojm. (ọ́)
276. določeválen -lna -o (ȃ) določeválni -a -o (ȃ) ~ način; jezikosl. ~ stavčni člen določeválnost -i ž, pojm. (ȃ)
277. določeválnik -a m (ȃ) jezikosl. |determinativ|
278. določeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; določevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ pravila; ~ krvno skupino; jezikosl. ~ stavčne člene
279. določílen -lna -o (ı̑) ~e prvine določílni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ stavčni člen določílnost -i ž, pojm. (ı̑)
280. določílnica -e ž (ı̑) jezikosl. |determinanta|
281. določílo -a s (í) ustavna ~a; jezikosl. povedkovo, prislovno ~
282. domačínka -e ž (ı̑) jezikosl. neprevzeta beseda
283. doména -e ž (ẹ́) ~ njegovega delovanja je jezikoslovje; zgod. |posest|
284. domnévnosten -tna -o (ẹ́; ẹ̑) ~a trditev domnévnostni -a -o (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ~ členek
285. dopovéden -dna -o; bolj ~ (ẹ̑) redk.: ~ jezik razumljiv, jasen; ~e besede prepričevalne dopovédnost -i ž, pojm. (ẹ̑) redk.
286. dopústen ¹ -tna -o; bolj ~ (ú; jezikosl. ȗ) še ~ primanjkljaj dopústni -a -o (ȗ) jezikosl. ~ stavek, veznik dopústnost -i ž, pojm. (ú; ȗ)
287. dorzál -a m (ȃ) jezikosl. |glas, oblikovan s hrbtom jezika|
288. dorzálen -lna -o (ȃ) hrbten dorzálni -a -o (ȃ) ~a stran telesa; jezikosl. ~ soglasnik dorzálnost -i ž, pojm. (ȃ)
289. doségoven -vna -o (ẹ̑) doségovni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ predlog
290. dostávek -vka m (ȃ) ~ k zapisniku; jezikosl.
291. dovŕšen -šna -o (ȓ) jezikosl. dovŕšni -a -o (ȓ) ~ glagol dovŕšnost -i ž, pojm. (ȓ) jezikosl.
292. dovršílnik -a m (ı̑) jezikosl. |perfekt|
293. dovŕšnik -a m (ȓ) jezikosl. dovršni glagol
294. dovŕšniški -a -o (ȓ) jezikosl. ~a raba nedovršnika
295. Dravíd -a m, preb. i. (ı̑) |pripadnik velike skupine jezikov v Indiji| Dravídka -e ž, preb. i. (ı̑) Dravídi -ov m mn., preb. i. (ı̑) |jezikovna skupina| dravídski -a -o (ı̑)
296. drevésnik -a m (ẹ̑) jezikosl.: stavčni ~; ~ fonema v
297. dŕsnik -a m (ȓ) jezikosl.
298. drúgoosében -bna -o (ú/ȗẹ̑) drúgoosébni -a -o (ú/ȗẹ̑) jezikosl. ~ velelnik; slovstv. ~a pripoved drúgoosébnost -i ž, pojm. (ú/ȗẹ̑)
299. drúžbenosten -tna -o (ȗ) drúžbenostni -a -o (ȗ) ~e razlike; jezikosl. ~o jezikoslovje |sociolingvistika|
300. družílnik -a m (ı̑) jezikosl. |sociativ|

   1 51 101 151 201 251 301 351 401 451  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani