jezik (301-350)

301. družljív -a -o; bolj ~ (í; ı̑ í í) ~ otrok; jezikosl. ~e besedne vrste družljívost -i ž, pojm. (í)
302. družljívosten -tna -o (í) družljívostni -a -o (í) jezikosl. ~ morfem
303. duál -a in dúal -ála m, pojm. (ȃ; ȗ ȃ) jezikosl. dvojina
304. duálen -lna -o (ȃ) Človekova narava je ~a dvojna duálni -a -o (ȃ) jezikosl. dvojinski: ~a končnica duálnost -i ž, pojm. (ȃ)
305. duále tántum -a -a m (ȃ ȃ) jezikosl. dvojinska beseda
306. dúrativen -vna -o in duratíven -vna -o (ȗ; ı̑) jezikosl. trajen dúrativni -a -o in duratívni -a -o (ȗ; ı̑) ~i glagoli dúrativnost -i in duratívnost -i ž, pojm. (ȗ; ı̑) jezikosl. trajnost
307. dvóčŕkje -a s (ọ̑ȓ) jezikosl. |črki, ki zaznamujeta en glas|
308. dvódélen -lna -o (ọ̑ẹ̑) Ta omara je ~a dvódélni -a -o (ọ̑ẹ̑) jezikosl.: ~ veznik; ~o priredje dvódélnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
309. dvóglásen -sna -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) dvóglásni -a -o (ọ̑á; ọ̑ȃ) jezikosl. ~ sklop; ~o petje dvóglásnost -i ž, pojm. (ọ̑á; ȏȃ)
310. dvóglásje -a s, pojm. (ọ̑ȃ) jezikosl.
311. dvóglásnik -a m (ọ̑ȃ) jezikosl.
312. dvóglásniški -a -o (ọ̑ȃ) jezikosl. ~ izgovor dvóglásniškost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ) jezikosl.
313. dvójček ² -čka m (ọ́; ọ̑) graditi ~ |hišo|; jezikosl. |parna besedna zveza|
314. dvójčič -a m z -em (ọ́; ọ̑) jezikosl. dvojček 2
315. dvójezíčijski -a -o (ọ̑ı̑) jezikosl. |diglosijski|: ~e težave
316. dvójezíčje -a s, pojm. (ọ̑ı̑) jezikosl. |diglosija|
317. dvójezíčnik -a m, člov. (ọ̑ı̑) |kdor zna, uporablja dva jezika| dvójezíčnica -e ž, člov. (ọ̑ı̑) dvójezíčničin -a -o (ọ̑ı̑)
318. dvojíčen -čna -o (ı̑) dvojíčni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ drevesnik; mat. ~a množica dvojíčnost -i ž, pojm. (ı̑)
319. dvojína -e ž, pojm. (í) jezikosl. |slovnično število|
320. dvojínski -a -o (ı̑) jezikosl. ~a končnica dvojínskost -i ž, pojm. (ı̑) jezikosl.
321. dvópíčje -a s (ọ̑ı̑) jezikosl. |ločilo ‹:›|
322. dvórogljíčast -a -o (ọ̑í) ~ jezik žab
323. dvóstávčen -čna -o (ọ̑ȃ) dvóstávčni -a -o (ọ̑ȃ) jezikosl. ~a poved dvóstávčnost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ) jezikosl.
324. dvóústničen -čna -o (ọ̑ȗ) jezikosl. ustničnoustničen dvóústnični -a -o (ọ̑ȗ) ~ soglasnik
325. dvóústničnik -a m (ọ̑ȗ) jezikosl. ustničnoustničnik
326. dvóústniški -a -o (ọ̑ȗ) jezikosl. ustničnoustničen
327. dvóvalénten -tna -o (ọ̑ẹ̑) Ta kemijski element je ~ dvóvaléntni -a -o (ọ̑ẹ̑) kem. ~ element; jezikosl. ~ glagol dvóvaléntnost -i ž, pojm. (ọ̑ẹ̑)
328. dvóvídski -a -o (ọ̑ı̑) jezikosl. ~ glagol dvóvídskost -i ž, pojm. (ọ̑ı̑) jezikosl.
329. dvóvŕšen -šna -o (ọ̑ȓ) dvóvŕšni -a -o (ọ̑ȓ) jezikosl.: ~ tonem; ~a intonacija; nevtr. ~o drevo dvóvŕšnost -i ž, pojm. (ọ̑ȓ)
330. ednína -e ž, pojm. (í) jezikosl. |slovnično število|
331. ednínski -a -o (ı̑) jezikosl. ~e končnice ednínsko -ega s, pojm. (ı̑) jezikosl. oznaka ~ v slovarju ednínskost -i ž, pojm. (ı̑) jezikosl.
332. ê-jevski -a -o (é; ȇ) jezikosl. ~i samoglasniki
333. ékavec -vca m z -em člov. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ékavka -e ž, člov. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ékavčev -a -o (ẹ́; ẹ̑) jezikosl.
334. ékavski -a -o (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. ~ govor
335. ékavščina -e ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑) jezikosl. |vzhodni štokavski govori|
336. eksklamácija -e ž, pojm. (á) jezikosl. vzklik
337. ekspiratóren -rna -o (ọ̑) ekspiratórni -a -o (ọ̑) jezikosl. ~i glasovi izdišni glasovi; zdrav. ~e motnje ekspiratórnost -i ž, pojm. (ọ̑)
338. eksponênten -tna -o tudi eksponénten -tna -o (é; ȇ; ẹ́; ẹ̑) eksponêntni -a -o tudi eksponéntni -a -o (é; ȇ; ẹ́; ẹ̑) mat. ~a funkcija; jezikosl. ~o znamenje izpostavno znamenje eksponêntnost -i tudi eksponéntnost -i ž, pojm. (é; ȇ; ẹ́; ẹ̑)
339. ekvipolénten -tna -o (ẹ̑) filoz. |enakovreden, enakoveljaven|: Pojma sta ~a ekvipoléntni -a -o (ẹ̑) filoz. ~i pojmi; jezikosl. ~o nasprotje ‹ enakopolno›; mat. ~i množici ekvipoléntnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
340. élativ -a m (ẹ̑) jezikosl. pridvignjena stopnja
341. élativen -vna -o (ẹ̑) jezikosl. élativni -a -o (ẹ̑) ~a stopnja pridvignjena stopnja élativnost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl. pridvignjenost
342. elidírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; elidíranje (ı̑) jezikosl. |opustiti (končni) samoglasnik|
343. elípsa -e ž (ı̑) geom. |lik|; jezikosl. izpust
344. elíptičen -čna -o (í) Trg ima ~o obliko; jezikosl. Njegovi stavki so pogosto ~i elíptični -a -o (í) jezikosl. ~ stavek izpustni stavek elíptičnost -i ž, pojm. (í)
345. elíptično nač. prisl. (í) ~ oblikovan prostor; jezikosl. govoriti ~ |z izpusti|
346. elizíja -e ž, pojm. (ı̑) jezikosl. izpust
347. êlkar -ja tudi élkar -ja m z -em člov. (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. |kdor elka| êlkarica -e tudi élkarica -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. êlkarjev -a -o tudi élkarjev -a -o (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. êlkaričin -a -o tudi élkaričin -a -o (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg.
348. êlkati -am tudi élkati -am nedov. -ajóč, -áje; êlkanje tudi élkanje (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. |izgovarjati glas l namesto u̯|
349. êlovec -vca tudi élovec -vca m z -em člov. (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. |kdor elka| êlovka -e tudi élovka -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg. êlovčev -a -o tudi élovčev -a -o (ȇ; ẹ̑) jezikosl. žarg.
350. ..ém m. prip. obr. (ẹ̑) razločevalna enota sistemsko določene jezikovne ravnine foném, grafém, teorém, stilém

   51 101 151 201 251 301 351 401 451 501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani