Slovenski pravopis 2001
jezik (1.990)
-
jêzik -íka m (é í) 1. dati tableto na ~; ugrizniti se v ~; ~ pri čevlju; poud. ognjeni ~i |plameni|; snov. ~ v omaki 2. poud.: Od strahu ji je otrpnil ~ |Ni mogla govoriti|; Kaj nimaš ~a |ne znaš govoriti|; govoriti s predrznim ~om |predrzno|; krotiti, paziti na svoj ~ |paziti na to, kar se govori|; člov., knj. pog. bati se ~ov opravljivcev, obrekovalcev; zmer. Tiho bodi, ~ grdi |opravljivec| 3. govoriti kak ~; računalniški ~; ~ izobražencev; publ.: prevesti zgodbo v filmski ~; najti skupni ~ sporazumeti se
-
jezikáč -a m z -em člov. (á) slabš. |kdor predrzno ugovarja, odgovarja| jezikáčka -e ž, člov. (á) slabš. jezikáčev -a -o (á) slabš.
-
jezikálo -a s, člov. (á) slabš. |kdor predrzno ugovarja, odgovarja|
-
jezíkast -a -o; bolj ~ (í) ~ plamen; slabš. ~a ženska |zgovorna, klepetava|
-
jezikáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -án -ána; jezikánje; (-àt) (á ȃ) poud. komu ~ staršem |predrzno ugovarjati, odgovarjati|; slabš. jezikati kaj ~ neslanosti |govoriti, pripovedovati|; slabš. jezikati na koga Ne jezikaj name |ne razburjaj se|; slabš. jezikati čez koga Jezikala je čeznjo |jo je opravljala, obrekovala|; slabš. Naj ~ajo, počasi bodo že pozabili |naj opravljajo, obrekujejo|
-
jezikàv -áva -o; bolj ~ (ȁ á á) poud.: ~ otrok |ki predrzno ugovarja, odgovarja|; ~a ženska |zgovorna, klepetava| jezikávost -i ž, pojm. (á) poud.
-
jezikávec -vca m z -em člov. (ȃ) poud. |kdor predrzno ugovarja, odgovarja| jezikávka -e ž, člov. (ȃ) poud. jezikávčev -a -o (ȃ) poud.
-
jezikávt -a m, člov. (ȃ) slabš. |kdor predrzno ugovarja, odgovarja| jezikávtlja -e ž, člov. (ȃ) slabš.
-
Jêzik in slóvstvo -íka ~ -a m, stvar. i. (é ọ̑) |slovenska revija|
-
jeziko.. prvi del podr. zlož. jezikočeljústnica, jezikoslôvje
-
jezikoslôvec -vca m z -em člov. (ȏ) jezikoslôvka -e ž, člov. (ȏ) jezikoslôvčev -a -o (ȏ)
-
jezikoslôven -vna -o (ȏ) jezikoslôvni -a -o (ȏ) ~ spis
-
jezikoslôvje -a s, pojm. (ȏ) slovensko ~
-
jezikoslôvski -a -o (ȏ) ~e polemike |med jezikoslovci|; ~o izročilo
-
jezíkov -a -o (í) ~a barva; ~ koren jezični koren
-
jezikôven -vna -o (ó; ȏ) jezikôvni -a -o (ó; ȏ) ~ pouk; ~o znamenje
-
jezikôvno ozirn. prisl. (ó/ȏ) ~ popraviti besedilo; ~ mešano ozemlje
-
jezikôvno.. prvi del podr. zlož. (ó/ȏ) jezikôvnokultúren
-
jezikôvnokultúren -rna -o (ó/ȏȗ) jezikôvnokultúrni -a -o (ó/ȏȗ) ~a vprašanja
-
jezikôvnostilístičen -čna -o (ó/ȏí) jezikôvnostilístični -a -o (ó/ȏí) ~e raziskave
-
jezikúlja -e ž, člov. (ú) slabš. |ženska, ki predrzno ugovarja, odgovarja|
-
Enciklopedíja slovénskega jezíka -e ~ ~ ž, stvar. i. (ı̑ ẹ́ í)
-
knjížnojezikôven -vna -o (ı̑ó; ı̑ȏ) knjížnojezikôvni -a -o (íȏ) jezikosl. ~a norma
-
métajêzik -íka m, pojm. (ẹ̑é ẹ̑í) jezikosl. ‹ ojezičje›
-
métajezikôven -vna -o (ẹ̑ó; ẹ̑ȏ) jezikosl. ‹ ojezičen› métajezikôvni -a -o (ẹ̑ó; ẹ̑ȏ) ~ opis
-
ojezikáti -ám dov.; drugo gl. jezikati (á ȃ) slabš. koga Ta ženska vsakega ~a |obreče|
-
pojezikáti -ám dov.; drugo gl. jezikati (á ȃ) poud. nekoliko ~ |predrzno ugovarjati, odgovarjati|
-
prájêzik -íka m, pojm. (ȃé ȃí) jezikosl. indoevropski ~
-
Slovénski jêzik -ega -íka m, stvar. i. (ẹ́ é ẹ́ í) |slovenska revija|
-
zajezikáti -ám dov. zajezikánje; drugo gl. jezikati (á ȃ) slabš. |predrzno reči, povedati|: kaj ~ nekaj grdega; zajezikati komu Lažeš, mu je zajezikala
-
znótrajjezikôven -vna -o (ọ́ó; ọ́ȏ) jezikosl. znótrajjezikôvni -a -o (ọ́ó; ọ́ȏ) ~e posebnosti leksema
-
zúnajjezikôven -vna -o (úó; úȏ) zúnajjezikôvni -a -o (úó; úȏ) ~i dejavniki za nastanek besede
-
áblativ -a m (ȃ) jezikosl. ločilnik
-
abstrákten -tna -o; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Govornikovo izražanje je preveč ~o nenazorno, nejasno abstráktni -a -o (ȃ) jezikosl. ~i samostalniki pojmovni samostalniki; ~o mišljenje; ~o slikarstvo |slikarstvo, ki ne upodablja, ampak samo oblikuje| abstráktnost -i ž, pojm. (ȃ) prevelika ~ v članku nenazornost, nejasnost
-
adstrát -a m (ȃ) jezikosl. romanski ~ v slovenskem jeziku
-
adverzatíven -vna -o (ı̑) nasproten, nasprotujoč adverzatívni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ veznik protivni veznik
-
aferéza -e ž (ẹ̑) jezikosl. |opuščanje začetnega glasu, zloga|
-
afíks -a m (ı̑) jezikosl. pona: besedotvorni ~
-
afirmatíven -vna -o (ı̑) Odgovor je ~ pritrdilen afirmatívni -a -o (ı̑) jezikosl. ~ stavek trdilni stavek afirmatívnost -i ž, pojm. (ı̑)
-
afrikánščina -e ž, pojm. (ȃ) |jezik Burov|
-
afrikáta -e ž (ȃ) jezikosl. zliti glas, zlitnik
-
áfta -e ž (ȃ) ~e na jeziku |izpuščaji|
-
ágens -a m (ȃ) ~ razvoja gibalo, gonilo; duševni ~ bolezni dejavnik; jezikosl. ~ v stavku ‹ vršilec›
-
aglutinácija -e ž, pojm. (á) zdrav. ~ celic sprijemanje, zlepljanje; jezikosl. |tvorba besed|
-
á-jevski -a -o (ȃ) jezikosl. ~a osnova glagola, samostalnika
-
ákati -am nedov. -ajóč, -áje; ákanje (á; ȃ) jezikosl. |izgovarjati glas a namesto o ali e|
-
akcènt -ênta m (ȅ é) jezikosl.: naglas; stavčni ~ poudarek; poud. razprava s polemičnim ~om |poudarkom|
-
akcentológ -a m, člov. (ọ̑) jezikosl. naglasoslovec akcentológinja -e ž, člov. (ọ̑) jezikosl. naglasoslovka
-
akcentologíja -e ž, pojm. (ı̑) jezikosl. naglasoslovje
-
akcentuácija -e ž, pojm. (á) jezikosl.: naglaševanje; ‹ onaglašenost›
1 51 101 151 201 251 301 351 401 451
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani