jezik (1.941-1.990)

1941. zblóda -e ž (ọ̑) neobč.: Fant je v veliki ~i zmoti; ~ različnih jezikov mešanica, zmes
1942. zbóren ² -rna -o (ọ̑) zbórni -a -o (ọ̑) jezikosl. ~a zvrst knjižnega jezika zbórnost -i ž, pojm. (ọ̑) jezikosl.
1943. zèv zéva tudi zév -a m (ȅ ẹ́; ẹ̑) ozek ~ med vrati in tlemi; teh. ~ viličastega ključa; prestrašiti se levovega ~a; jezikosl. |hiat|
1944. zéven -vna -o (ẹ̑) zévni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ j
1945. zévgma -e ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl. zanemaritev vezave: ~ v besedni zvezi
1946. zglèd zgléda m (ȅ ẹ́) postavljati fanta komu za ~, redk. v ~; ravnati po očetovem ~u; podkrepiti trditev z ~i; ~i baročnega stavbarstva; jezikosl.: sklanjati po ~u korak; slovarski ~i; poud. Njuno razmerje je ~ prijateljstva
1947. zindividualizírati -am dov. -an -ana; zindividualizíranje (ı̑) koga/kaj ~ jezik; ~ like v romanu zindividualizírati se -am se (ı̑) Ljudje so se zindividualizirali
1948. zláganje -a s, pojm. (ȃ) ~ perila; jezikosl. ~ pridevnikov
1949. zlít -a -o (ı̑) v lonec ~o mleko zlíti -a -o (ı̑) jezikosl. ~ glas zlítost -i ž, pojm. (ı̑)
1950. zlítnik -a m (ı̑) jezikosl. razločno izgovarjati ~e
1951. zlôben -bna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~ človek; poud. Ima ~ jezik |Rad slabo govori o ljudeh|; zloben do koga ~ ~ sosedov zlôbnost -i ž, pojm. (ó)
1952. zlogotvóren -rna -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. Samoglasniki so ~i zlogotvórni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ glas zlogotvórnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) jezikosl.
1953. zlogôvnica -e ž (ȏ) |uganka|; jezikosl. |seznam znakov zlogovne pisave|
1954. zlóžen ² -žna -o (ọ́; ọ̑) jezikosl. zlóžni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ r zlogotvorni r
1955. zložèn -êna -o (ȅ é é) ~a polena zložêni -a -o (é) jezikosl. ~a poved zložênost -i ž, pojm. (é)
1956. zložênka -e ž (é) ~ iz gaze; jezikosl. pridevniška ~a; snov. zelenjavna ~ |jed|
1957. zlóžno ² nač. prisl. (ọ́/ọ̑) jezikosl. izgovarjati zvočnik ~
1958. zmerjálen -lna -o (ȃ) zmerjálni -a -o (ȃ) ~a beseda zmerjálno -ega s, pojm. (ȃ) jezikosl. oznaka ~ v slovarju zmerjálnost -i ž, pojm. (ȃ)
1959. zmóžen -žna -o; -ejši -a -e (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ človek; biti trgovsko zelo ~; zmožen česa ~ prijateljstva; Ta človek je vsega ~; zmožen za kaj ~ ~ delo, vojaško službo zmóžnost -i ž, pojm. (ọ́) ~ človeškega razuma; jezikovna ~; števn. denarne ~i staršev
1960. znákoven -vna -o in znakôven -vna -o (ȃ; ó; ȏ) znákovni -a -o in znakôvni -a -o (ȃ; ó; ȏ) ~ sistem; mednarodni ~ jezik
1961. ználec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȃ) neobč.: ~ jezikov; ~ razmer poznavalec ználka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) neobč. ználčev -a -o [u̯č] (ȃ) neobč.
1962. známenje -a s (á) postaviti ~; sporazumevati se z ~i; ~ za napad; ~ s sireno; društvena ~a; jezikovno ~; nebesna ~a; svetlobna ~a; ~ križa; prva ~a starosti; ~ dobre volje; podati roko v ~ sprave; publ. Pogovori so potekali v ~u prijateljstva prijateljsko
1963. znamenjeslôvec -vca m z -em člov. (ȏ) jezikosl. |semiotik| znamenjeslôvka -e ž, člov. (ȏ) jezikosl. |semiotičarka| znamenjeslôvčev -a -o (ȏ) jezikosl.
1964. znamenjeslôven -vna -o (ȏ) jezikosl. |semiotičen| znamenjeslôvni -a -o (ȏ) ~a analiza
1965. znamenjeslôvje -a s, pojm. (ȏ) jezikosl. |semiotika|
1966. znánje -a s, pojm. (ȃ) ~ jezikov, učne snovi; praktično ~; publ. odliv ~a v tujino odhod izobražencev; star. dati na ~ sporočiti, pojasniti; neobč. vzeti opozorilo na ~ upoštevati, sprejeti v vednost; star.: dobro ~ dežele poznavanje; ~ s sumljivimi ljudmi poznanstvo
1967. znánstven -a -o (ȃ) ~a natančnost znánstveni -a -o (ȃ) ~ jezik; ~ svetnik znánstvenost -i ž, pojm. (ȃ)
1968. znótraj.. predp. obr. (ọ́) znótrajjezikôven, znótrajsistémski
1969. zóbnik -a m (ọ̑) jezikosl. |dental|: zveneči ~
1970. zóbnoústničen -čna -o (ọ́/ọ̑ȗ) jezikosl. zóbnoústnični -a -o (ọ́/ọ̑ȗ) ~ glas
1971. zóbnoústničnik -a m (ọ́/ọ̑ȗ) jezikosl. |labiodental|: nezveneči ~
1972. zráslek -a [lə] m (ȃ) jezikosl. Ta izraz je ~; neobč. zrastek
1973. zulújščina -e ž, pojm. (ȗ) |jezik|
1974. zúnaj.. predp. obr. (ú) zúnajjezikôven, zúnajmáterničen, zúnajzakónski
1975. zválnica -e ž (ȃ) jezikosl. narečna ~
1976. zválnik -a m (ȃ) jezikosl. |vokativ|: ~ lastnega imena
1977. zválniški -a -o (ȃ) jezikosl. ~ pastavek
1978. zvenèč -éča -e; bolj ~ (ȅ ẹ́ ẹ́) ~a struna; poud.: ~e besede |vznesene|; ~e ime igralca |ugledno, slavno| zvenéči -a -e (ẹ́) jezikosl. ~ soglasnik
1979. zvenéčnost -i ž, pojm. (ẹ́) ~ in blagoglasnost jezika; jezikosl. prilikovanje po ~i
1980. zvéza -e ž (ẹ̑) dobiti, imeti, vzpostaviti ~o; spraviti podatek v ~o z nesrečo; dobiti sporočilo v ~i s predavanjem; prometne ~e; telefonska ~; zakonska ~; jezikosl. besedna ~; zgod. sveta ~; ~ telovadnih društev; ~ držav; ~ med starši in otroki; oficir za ~e; poud. dobiti službo po ~ah |po osebnem poznanstvu|
1981. zvóčnik -a m (ọ̑) radijski ~; jezikosl. nosni ~
1982. zvóčniški -a -o (ọ̑) jezikosl. ~ sklop; ~e naprave
1983. zvŕst -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȓ) književna ~; ~i zabavne glasbe; socialna ~ jezika
1984. zvŕsten -tna -o (ŕ ȓ ŕ; ȓ) zvŕstni -a -o (ŕ; ȓ) ~ tip; jezikosl. ~a oznaka zvŕstnost -i ž, pojm. (ŕ; ȓ)
1985. zvŕstno ozirn. prisl. (ŕ/ȓ) ~ zasnovan pregled književnosti; jezikosl. ~ zaznamovana beseda
1986. želélen -lna -o (ẹ̑) Ta raba ni ~a želélni -a -o (ẹ̑) jezikosl. ~ naklon želélnost -i ž, pojm. (ẹ̑) jezikosl.
1987. želélnik -a [ tudi u̯n] m (ẹ̑) jezikosl. želelni naklon
1988. žénski -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ glas; poud. zanimati se za ~ spol |za ženske|; star. ~a vera praznoverje; jezikosl.: ~e sklanjatve; ~o parno ime |feminativ|; slovstv. ~a rima |dvozložna| žénsko -ega s, pojm. (ẹ́) prepoznati na njej nekaj prvinsko ~ega žénskost -i ž, pojm. (ẹ́)
1989. žív ² -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ı̑ í í; ı̑ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~ žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen| žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti| žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi| do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti| na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri| v žívo prisl. zv. (ı̑) 1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana| 2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti| žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i
1990. žrêlnik -a m (ȇ) jezikosl. |soglasnik, tvorjen ob žrelni steni|

   1.491 1.541 1.591 1.641 1.691 1.741 1.791 1.841 1.891 1.941

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani