tla (13.533)

pot zločina. Stari Herman je udaril z nogo ob	tla.	Med očetom in sinom vlada polna razprtija.	A
sabo, da te ne omami njih sijaj. Ti gledaš v	tla?	Ne maraš mojih naukov?	A
jaz jim ne morem povedati, kaj je počel. Na	tla	se je vrgel, zvijal pred mano kakor kača, oči	A
Ljubeznivi mož, nikar ne misli ‒ BARON z nogo ob	tla	udari, na stran: Ta prekleti fant! Tak ga moram	A
morejo brez iglic celó nič opraviti. Iglico na	tla	vrže in cédelc kušne. MATIČEK kateri vse	A
Ne vem, al bi ti verjela. MATIČEK se na	tla	vrže: Oh vaša gnada, jaz gorim od ljubezni	A
Nemara je vse tlakovano s keramičnimi ploščicami;	tla,	stene ... vsekakor na nek način spet spominja	A
Boli me glava. Vasilki pade na	tla	vaza s cvetjem.Janko jo dolgo gleda, kako pobira	A
v steklenico, razredči z malo vode. Sede na	tla,	v roke vzame golenico-gorjačo. HONZA:	A
gorjačo. Je bil rekel oče: če pade kruhek ti na	tla,	poberi in poljubi ga.Pobrala sem ga še že, poljubila	A
nekaj časa ju gleda, potem položi posodo na	tla,	izpije požirek, postavi steklenico na mizo,	A
govoril ... in jaz sem otrpnil. (Honza leze na	tla,	z gorjačo v rokah, otrpne.Nela poklekne k njemu	A
brisačo, ki je vsa mokra. Z gnusom jo spusti na	tla.	Profesor se nagne na drugo stran in začne riniti	A
prazna. Samo Krelj stoji pri vratih in gleda v	tla.	Trubar se ne gane, ostane v govorniški drži,	A
Nekaj trenutkov tišine, nato Klement zgrmi na	tla.	Se v hipu pobere in začudeno gleda Milko.	A
odvisen od strasti, je dana nevarnost, da zgrmi na	tla	njegov značaj.« 7.	A
Klementu iz rok, njegovo pelerino vržeta na	tla.	Klement obstane pri vratih.	A
novega. Barbari pade tisti trdi kos mesa na	tla,	da glasno zaropota. 7.	A
tečeta nazaj na dvorišče, zmečeta vse torbe na	tla,	jih obračata.Med vrati se pokaže krčmar z zavojem	A
bilo, gospod ... TURJAŠKI: ... in pobili na	tla	enega od mojih ... TEXTOR: ... da bi prišlo	A
škofu? Škofič odkima z glavo in pogleda v	tla.	TEXTOR: Da nič?	A
okorne prste. Včasih kar vse skupaj zabriše na	tla.	Sicer pa delo pogosto prekinja z malico, ki jo	A
(Ustavi se pri Ženski z lutko, ki gleda v	tla.	)Kaj se je zgodilo?	A
Je kaj narobe? Ženska gleda v	tla	in odkimava. DOBERMAN: Vo-vo-vol- Volodja	A
zvije mu roko na hrbet, krožnik spet pade na	tla.	PRVI BOLNIČAR: Poberi krožnike, žlice, mizo	A
Dobermanu še močneje zvije roko. Potisne ga na	tla,	v hrano.Simon dvigne žlico in jo še enkrat glasno	A
mizo, vse močneje jo trese, da pade krožnik na	tla,	potem se mu utrga, zakriči, tuli): Sviiiiiiiiiinje	A
imeli, da bi bila dva ista. Doktor gleda v	tla.	Simon zgoraj vstane, v rokah drži rjavo steklenico	A
takole, mimo kant, čez kante. FRANC: Kar na	tla?	Nemarnost pa taka.	A
Nemarnost pa taka. JOŽEF: Ne na	tla,	name.Jaz sem namreč čepel zadaj za kantami,	A
JOŽEF: Luč. Franc se vrže na	tla,	tudi Jožef. FRANC: Kje?	A
zasliši mogočna ženska arija. Oba se vržeta na	tla.	Jožef se splazi k vratom in jih sunkovito odpre	A
utihne. JOŽEF: Zakaj si se pa vrgel na	tla?	FRANC: To je refleks.	A
vse iz rok. Razveže vrv z vratu in jo vrže na	tla.	FRANC: Kaj je zdaj?	A
udari Franca po roki, da mu zbije daljnogled na	tla.	Jožef se medtem skuša iztrgati iz vrvi, da bi	A
) . / . / stran 68 . / ČOP Vrzite ga na	tla,	gospodična! DOBRIN Gospod akademični slikar	A
zastre oči. LENČKA spusti oskubeni cvet na	tla,	zagrabi Ferjana za roke in polglasno krikne	A
SIRK Urh, ali slišiš! Urh gleda v	tla	in hodi gor in dol. Sirk vstane in gre pijano	A
gospodinja pri nas kot ti. TONA gleda v	tla	in svalka z rokami predpasnik.Zelo resno: Molči	A
na kolenih, glavo v dlaneh, govori hripavo v	tla:	Jaz svojega tudi ne.Ampak eno drugo srce bi	A
jo tiho kliče, nato zdrsne ob njenih nogah na	tla	in ji objame kolena. URH dvigne glavo, bulji	A
tem, drugače ti bo slaba vest sproti odnašala	tla	pod nogami. TEREZA: Ti zdaj veš vse, mama	A
prišel dol živ in cel, da bo še kdaj čutil ravna	tla	pod nogami ...Ampak če bi jih le, se nikdar	A
je z mitraljezom za nam strelu, mi smo se na	tla	vrgli, tko je zaorau ko za vodovodkanal!	A
popevajoče žebranje rožnega venca, ob straneh ceste v	tla	zasajene mlade breze, brezice ...Slovesnost	A
telo se je dvignilo, bose noge se spusijo na	tla.	Komaj zaznavno tiktakanje ure nekje zraven.	A
ONA: Samo ... Je ne boš en košček spustila na	tla	in potem stopila nanjo? ŠPELA: Ne bom ..	A
oblizovati! Sliši se, kako kužek z Nje skoči na	tla	in bevska naprej, toda veselo; vmes renčé nekaj	A
TILA se nagne nazaj, zvrne z roko vazo na	tla	: Ostani lep! VEHOVEC: En sam pozdrav!	A
zakrohotala pameti in poštenju! - Pogleda na	tla	in sune z nogo nageljne spóti. Ubogi nageljni	A
nimate ne srca, ne pameti, da se smejete, ko se	tla	majó pod nami?In praviš, da si izobražena, kadiš	A
reobrnili. KOMAR: Na grmado - zaluči par knjig na	tla	- kjer bo stokaje gorela njegova duša nekoč	A
zlódej ne piše molitvenikov. Zaluči knjige na	tla.	NADUČITELJ: Da niste brali?	A
Cankarja - KOMAR: Ven z njim! Zaluči knjige na	tla	in jih odsune z nogo.Ta še liberalec ni, temveč	A
Ni trma, tudi ni bahávost. Ali tako so me na	tla	potisnili, tako so me zasmehovali, tako so pljuvali	A
podobni tistim, ki so pocépali na kolena, ko so se	tla	zamajala; moški ste in pošteni, rad bi vam roko	A
stenah nobene slike, nobenega okraska; tudi	tla	so črna in kakor pogreznjena: od vseh duri na	A
MRVA vzame rože iz njenih las in jih vrže na	tla,	z obema rokama vzame koralde na njenem vratu	A
koralde na njenem vratu, raztrga in vrže na	tla;	z vso silo raztrga moderc in ga vrže na tla	A
tla; z vso silo raztrga moderc in ga vrže na	tla;	v srajci in rdečem krilu stojí Nina trepetajoča	A
spoznal, da te ljubim bolj kakor svojo kri... Na	tla	sem padel, Nina, in sem poljubil prah, ki je	A
ugriznil, ugriznil tako, da bi mahoma loputnil na	tla,	héj, s čelom na kamen! FRANCKA tišje: Jaz	A
Zato se ne sme ubijati! Postavi Franceljna na	tla.	Le pojdi, ti falot, pa nikar ga več ne pehaj	A
obrne od njega, hoče dol. - Surovo ga postavi na	tla.	Idi k vragu!	A
strah me je, kadar vidim človeka, ki strmi v	tla	in je bled.Kakor da bi hodila pomlad po deželi	A
Kmečka izba; nizek strop, lesen in črn,	tla	prstena; prazniško je pospravljena, zelena peč	A
strahovito razmetana; strop je lesen in začrnel;	tla	so prstena; v kotu napol podrta peč; ob stenah	A
durmi; veliko culo imá na hrbtu in jo položi na	tla	PETER srepo: Koliko je? ŠTACUNAR	A
Pomoli Petru cerkveno puščico. PETER: Na	tla	postavi!Ampak, kujon: za en sam slab vinar	A
stran 102 . / POPOTNIK postavi kozarec na	tla	in omahne na zofo: Truden sem!Jacinta mu položi	A
šolo, - in njegovi nauki niso padli na kamenita	tla.	STRNÉN: Jako laskavo ...	A
DOJKA Da, da, vrvi! Vrže lestvico na	tla.	JULIJA Gorje mi!	A
mislil tudi jaz, da drsam navzdol. Ali moja	tla	so trdna, nenavadno trdna!-	A
Odhiti v grmovje.) ELZA (postavi košaro na	tla,	sede na štor, potegne iz žepa še stekleničko	A
vsakikrat ob srečanju vsak svojo bombico ob	tla)	. FRANCELJ (po zadnjem srečanju): Stoj!	A
njegovi glavi, da se je zgruzil za vselej na	tla!	Nihče me ni videl.	A
sem najbliže durim. Dva Franka sem podrl na	tla,	tretjemu orožje izbil in uskočil skozi duri	A
Tugomerova, ona pride sama k njemu, vrže se na	tla	pred njim, da občuduje njegov sijaj. MENIH	A
velika! HERMAN pogledavši, spusti pismo na	tla,	poseže z obema rokama ob glavo: Moja hiša se	A
neusmiljen! Matijče jo sune od sebe, da pade na	tla.	Na, dosti mi je tega javkanja!	A
njim, noben vihar ne vrže ga nazaj na mokra	tla	s tovarišem prijaznim mlad in star usahne on	A
sidro, v kórenu trhleno krasijo naj gomile moje	tla,	železen križ in ‒ srce prebodeno! *	A
dviga prsi lepi mladi Lasni. Lice klone ji na	tla,	na travo, val zapljuska, vzbujen od zlatice	A
jih kdo, prebere kaj, namrdne se, pogleda v	tla	in vrže jih mrmraje v kraj. »O nedomiselni poet	A
Kresnica Sanja bedni siromak: kje so tista srečna	tla,	skrivajoča drag zaklad. In tako moj duh bi rad	A
Ah! Stopi vendar na realna	tla,	ni baba vredna ene kaplje cvička, le varaj jih	A
poslala. Armada komej je odšla, Lenora vrže se na	tla,	lase si črne ruje, se grozno togotuje. K nji	A
. / . / stran 146 . / Hrast, ki vihar na	tla	ga zimski trešne Hrast, ki vihar na tla ga	A
na tla ga zimski trešne Hrast, ki vihar na	tla	ga zimski trešne, ko toplo sonce pomladansko	A
sovražna sreča! stoji, ki ga iz visokosti jasne na	tla	telébi tvoja moč gromeča; ak hitre ne, je smrti	A
se njih, ki so v trdnjavi. šest mescov moči	tla	krvava reka, Slovenec že mori Slovenca, brata	A
od zamáknjenja je vsa prevzeta, kak gleda v	tla,	kak trese se beseda! Ko zarija, ki jasen dan	A
Rozamunda; luna gleda v izbo krasno -	tla	namaka vroča kri ... In zapró se grajska	A
ji bledí, in v žilah ji zastane krí ... Na	tla	se zgrudita obá; v dvorano luna se smehljá	A
križem vzdihujoči, vsi vi, strmeči nemi v črna	tla	-- prišlo je znamenje!V tej zadnji noči	A
služi mi. In potem končno omahni, omahni na	tla,	pust in slaboten, povožen, togoten, in zaspi	A
záčnem, sveti »Oče!« Sè strehe vrabec nam na	tla	ne pade brez tebe, v zbor nihče se ne prikrade	A
stran 45 . / XLIII Nerodovitna, kakor	tla	na Krasi, Slovenija je naša mati skopa, pritlíkav	A
zdravila Za nesrečni vdovski stán. Ne povešaj v	tla	oč/sa; Glej, káj zate jih gorí! Vrednih lepega	A
bliska tamnó, Kozarec zgrabi s serdito rokó, Ob	tla	ga trešči, da zazvenči, Na sto drobnih koscev	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani