nova beseda iz Slovenije

sovraštvo (2.886)


nas ljubezen, kakor prej v življenju, ali pa      sovraštvo.     V ljubezni nas svarijo pred nesrečo, v sovraštvu  A
bi pisal. TRUBAR: Takšna zavist namreč,      sovraštvo,      hudobija, ošabnost, napuh, objestnost, častihlepnost  A
ljudi, blebetačev in lažnivcev hočejo prebuditi      sovraštvo,      zavist in zloba.Tako boste odvrnili veliko žalosti  A
vse naenkrat, pamet in norost, voda in kri,      sovraštvo      in ljubezen ... LJUBICA: Satan!Satana ima  A
izbruhne iz mene ‒ če se moja ljubezen izprevrže v      sovraštvo     URH kakor sam zase: Torej ni zlagano.  A
- Ne pravi mi, povedali so mi!      Sovraštvo      dá opraviti nam dosti, ljubezen več.Tedaj: ljubeznip  A
nam dosti, ljubezen več. Tedaj: ljubeznipolno      sovraštvo      in ljubav prepiraželjna!Ti vse, nekdáj iz nič  A
dobé me, če me ti ne ljubiš. Boljše, da njih      sovraštvo      me ubije, ko da brez tvoje živel bi ljubezni  A
upam, da zveza vajina spremeni v prijaznost      sovraštvo      staro vajinih očetov. ROMEO Pojdiva hitro  A
TYBALT Čuj, Romeo!      Sovraštvo,      ki sem ga prisegel tebi, te pozdravlja: lump  A
nisem, kar sovražim, hvaležna pa sem tudi za      sovraštvo      rojeno iz ljubezni. CAPULET Glejte!   A
cerkvijo, a čuj dalje, če znaš pomagati. ‒ Ne samo      sovraštvo      in ljubezen, ne le ta čudno mešana strast je  A
poveljnik vrneš, osvetivši nad Franki tudi moje      sovraštvo      do njih, oglasi se pri Zorislavi za njeno srce  A
hočem! Iztrgana iz tega srca bodi vsa ljubezen,      sovraštvo      vladaj v njem in vodi moje korake tako daleč  A
Skoro sem sprevidela, da je bilo moje strastno      sovraštvo      do njega le neiztrebljiva ljubezen do njega  A
Sèn je, sèn! Življenje je      sovraštvo,      večen boj... Pač ljubim te, a ker te ljubim, znaj  A
preteklost iz pesmi otožnih zvení. A črno      sovraštvo      do ljube, do nje in do vsega svetá, to  A
kot bi jih živela danes, vse trpljenje, vse      sovraštvo      čutim zopet kot tedàj ... Mati moja je  A
odpustila: nate, mojega otroka je izlil      sovraštvo      svoje. S svojo težko, trdo róko vodil  A
ž njim bi ustna svoja? Ali pa ti v srcu je      sovraštvo,      da ne piješ, -- odgovori, Hojzič!“--   A
...‘ ah, kakó si, dete moje, zaslužilo ti      sovraštvo?     ...   A
Miru željan sem, ne prepira, zavist ne vodi in      sovraštvo      mene; častil bi rad, ljubiti strast me žene  A
kristijanstvom se prvaštvo: ljubezen Krist učil je ‒ vi      sovraštvo;      on luč je ljubil ‒ vi temì ste vdani. Kroták  A
brata; a trdno zapahni uhó in srcé, ko trka      sovraštvo      na vrata. Hinavstvu in podlosti v dušo ne daj  A
šepajoč, z utripajočimi veki, spozna nenadoma      sovraštvo,      ki vstaja v njeni duši. In to spoznanje ji prežene  A
da je pri nas že v otroku skrito tako strašno      sovraštvo      in tak ponos, da ne marajo niti kruha iz sovražnikovih  A
Jero vsaj malo približala in pokosila staro      sovraštvo,      so v Martinu Jakončiču zapele nove strune.Vse  A
si na njem zadružno ohladili svoje pastirsko      sovraštvo.     Šolo je obiskoval šest let, toda čez prag drugega  A
zbudi skrita hudobija, da se jim v prsih naseli      sovraštvo      in strah, nevera in nejevolja. Zdrava herezija  A
je nekaj lomilo, vleklo ga je skup in čudno      sovraštvo      mu je polnilo prazne oči.Tako krvavo ga je pogledal  A
se v njeno srce spet plazita jeza in hladno      sovraštvo.     Ko moški v temi popije pol vrča, jo vpraša, kaj  A
razviharjeno dušo, v kateri se bojujeta ljubezen in      sovraštvo      s tako silo, kakor se v Magdalenki izmenjujeta  A
tako preizkušnjo, zakaj se mu seli tolikšno      sovraštvo      v srce, ali samo zato, ker je tako močno ljubil  A
zelo dobro poznal. . / . / stran 173 . /      Sovraštvo.      Glavina je znal tako imenitno sovražiti, bolje  A
bolje kot vsi, ki so ga učili in vzgajali. Tisto      sovraštvo,      ki je legalo vanj v obliki podukov o nemških  A
šmarnico v umazanih steklenicah tam v Abesiniji.      Sovraštvo,      ki jim ga je na taborjenjih podmladka kulturne  A
kot to njeno spraševanje, ki je mejilo na tiho      sovraštvo.     Bojeval sem se s tem občutkom, klical sem si  A
veliko ogorčenje, velika jeza in razume jih, ne,      sovraštvo      je nesmiselno, ljudje pretiravajo, ampak razume  A
ne gre za ljubosumje, ni mu verjela. - Tvoje      sovraštvo      do vsega postaja že bolestno, to je ... patološko  A
vsega postaja že bolestno, to je ... patološko      sovraštvo.      Ni sovraštvo, ni ljubosumje, ni patološko  A
bolestno, to je ... patološko sovraštvo. Ni      sovraštvo,      ni ljubosumje, ni patološko.Hotel ji je samo  A
miru; iz histerije in malodušja je skakal v      sovraštvo      iz minute v minuto... Vojaki so nenadoma začeli  A
bil dolžan. Kdo bi mogel gojiti toliko časa      sovraštvo      v svojih prsih in v nesrečo spraviti koga brez  A
ne bo koristila; zasejala bo samo nepotrebno      sovraštvo.     Oče jo bo sovražil, sestra preklinjala, Korbinka  A
dediščino je zapustila sorodnikom prepir in      sovraštvo.     Če pa je res zapustila še kaj drugega, je dedič  A
je hotela maščevati ena in druga, in toliko      sovraštvo      je vzplamtelo med obema rodbinama, da je moral  A
ropati kraljeve lastnine. Zanašam se, da tvoje      sovraštvo      ne bo izbrisalo mojih zaslug in da tvoja hudobnost  A
Sramota, da me je dobil pri tem poslu, in staro      sovraštvo      mi je zavrelo srce.Beseda dá besedo, naposled  A
jeklena žrela, ki so bljuvala ogenj in smrt.      Sovraštvo      je za trenutek ugasnilo, da se vsaj noč miru  A
Prepoznal je njih napuh, zahrbtnost, odkrito      sovraštvo      ‒ toda v Filipovem pogledu, ki se mu je kdaj  A
prikrivali. Ko bi bilo v mojem srcu še prostora za      sovraštvo,      bi jih bila sovražila vse po vrsti, izpraskala  A
narazen, pa mu ni bilo ljubo, da se to medsebojno      sovraštvo      razliva baš sedaj.Začel je, obrnjen h Katici  A
madžarsko frazo, ki je Vilar ni razumel. Živo      sovraštvo      je kipelo iz njenih oči, ki so strmele na staro  A
simpatije do bosenskih nezadovoljnežev in svoje      sovraštvo      do švabske gospode, zakaj s takšnimi prevrnjenimi  A
ker so poznali njegovo bujno glavo in kipeče      sovraštvo      do tujcev.Ako je stvar takšna, se zateče pozimi  A
glava si, Jovica, občudujem te. Veliko je tvoje      sovraštvo,      pa tudi krivda tvojih preganjalcev je velika  A
gospod inženir! V moji krvi leži neugasljivo      sovraštvo      do nepokornih Bošnjakov in pometal bom z njimi  A
preiskali obisti in vemo, kaj je notri: samo      sovraštvo      do nas in pohlepnost po izkoriščanju vojakov  A
Razdraženo in razburljivo je govoril in samo      sovraštvo      mu je kipelo iz kljubovalnih oči.Ta po postavi  A
pa mi nekaj ne prija na njem. To je njegovo      sovraštvo      do naših naprav. Včasi se tajno približa jetniku  A
pritrdil, da je bilo tisto dosledno in dosmrtno      sovraštvo      vsekakor znak duševne velikosti.Tudi Lazar je  A
»Ali povejte, kaj je zanetilo tako globoko      sovraštvo      v tej družini?Ivanka pač ni zakrivila ničesar  A
vendar, kaj je s tisto pesmijo in pokaj tako      sovraštvo      proti Ivanki!« Gregorka je dvignila  A
sirote. Le poslušajte me, zakaj se je razlilo to      sovraštvo      nad Ivanko.Pred dvema letoma je služil pri Vahu  A
In zdi se mi, da od te neenakosti izvira ono      sovraštvo,      ki razjeda človeštvo večne čase. Ker  A
je in je rekla: »Oče, jaz grem v Ljubljano!«      Sovraštvo      in strah obenem sta ji gledala iz oči, rjula  A
nisem bil več udeležen. In zavoljo tega tako      sovraštvo,      da se mi podtika naravnost smrt gospice A. P  A
sta puščala lepe denarce v gostilni. Njuno      sovraštvo      je bilo gostilničarju dobro znano, upošteval  A
trudi za občino in, kar žanje, sta zasmeh in      sovraštvo.     Pa še pekel doma!   A
dajala priliko za glasno preklinjanje morilcev.      Sovraštvo      je bilo njeni naravi bliže kakor ljubezen.   A
trohico simpatije, kar je še imam. O, kako grdo je      sovraštvo!      Na sliki je poleg mene naslikan tudi otrok.  A
to se je uprl tudi ta sosed in vložil tožbo.      Sovraštvo      je raslo.Konec je bil nesreča.   A
ljubeznijo in sovraštvom in ni vedel, da je      sovraštvo      le plod ljubezni, in prav ničesar ni dognal  A
drzne upati, da bi bila kdaj Francetova; toda      sovraštvo      vsaki drugi, ki bi se mu bližala! Ko je prišla  A
vulkanom, ki mu je v srcu vrela nezadovoljnost in      sovraštvo      do despota, je sedel visoko v svoji palači Upravda  A
bil. Ali eno jih je vezalo, zlato in peklensko      sovraštvo      do Bizanca.Ko sem jim povedal, da bodo, če mi  A
bratomornega boja, Sloveni in Anti se objamejo, vse      sovraštvo      se prelije v ljubezen, ki zagori v grozno preteč  A
neutrudno ob vrstah, hvalil, navduševal, ščuval na      sovraštvo      do Bizanca in storil vse, da je bila vojska  A
tilnikom, kjer se samo od sebe kotí maščevalno      sovraštvo,      ki se v moji podzavesti razrašča v nič koliko  A
skoraj bolestno jasnostjo, da mora svoje staro      sovraštvo      prenesti zdaj na tega otroka, podzavestno sledeč  A
krivične zmage. O, nemara bi bilo njegovo      sovraštvo      že davno ugasnilo, ko bi bila Gradnikova otroka  A
prepletali razni nagibi: volja za močjo in bogastvom,      sovraštvo      do Gradnikovih in strast vseh odpadnikov, ki  A
zelo predrugačili, ni pa se spremenilo staro      sovraštvo.     Ulrik, na primer, ga še vedno ne more videti  A
zavzdihnil. Kamorkoli pogleda, povsod samo      sovraštvo,      zgolj zavist, obrekovanje in klečeplazenje na  A
plašno umaknejo. Samo Ulrik, čigar strastno      sovraštvo      je močnejše od razuma, stopi bliže.Vse umolkne  A
hlastno dodal: »Veš kaj, pokopljimo naše neumno      sovraštvo!     « Lovrek se je začudil.   A
»Meni pravite to? Ali mar izhaja      sovraštvo      od nas?Slabega spomina ste, gospod Miklausin  A
poskušal oblatiti? In vi pravite, pokopljimo      sovraštvo!     Vi ga pokopljite, in vse bo dobro!  A
Pozabi, če moreš! Staro      sovraštvo      pa pokopljimo, kakor sem že rekel.«   A
Na nekaterih obrazih razbira škodoželjnost in      sovraštvo,      na drugih, številnejših, strah in s sočutjem  A
»Eh, to je dolga zgodba. Staro      sovraštvo,      iz istega kraja sva doma.Veš kaj, govori z majorjem  A
je togotil, dokler ga ni slednjič zapeljalo      sovraštvo,      da ga je vpričo začudenega moštva ozmerjal ter  A
Ulrik osebno v ničemer ni upal nagajati. A      sovraštvo      je iznajdljivo, nasploh pa pozna vojaščina mnogo  A
pri mlinu - ni nikoli prav sovražil. Njegovo      sovraštvo      je bilo še najbolj podobno srditi radovednosti  A
dvora ...!« »Oj, Ulrik, kako črno mora biti tvoje      sovraštvo,      da mi podtikaš to podlost.Takšnega, kakršen  A
»Da, tako mislim. Človek si in      sovraštvo      boš poplačal s sovraštvom.« »Ti me sovraži  A
»Ti me sovražiš?« »Tvoje      sovraštvo      vračam.« »Jaz te v tej uri ne sovražim  A
tebe, a po najinem razgovoru bi bilo nadaljnje      sovraštvo      med nama nesmisel in greh.« »In Beli  A
pridobitev izgubljene domačije. Pozabljeno je staro      sovraštvo,      izbrisana nekdanja krivda, poravnani vsi računi  A
maral, bolj zoprn mu je bil nego kdaj poprej.      Sovraštvo      je bilo že staro, začelo se je takrat, ko se  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA