Skoro bi se bila naglas zasmejala temu spoznanju. Ali še enkrat je preletela vsa leta Jerine službe in vsaka malenkost je govorila: Jera je ženska, ki si niti z mislijo ne drzne upati, da bi bila kdaj Francetova; toda sovraštvo vsaki drugi, ki bi se mu bližala! Ko je prišla do bogca vrhu griča, se je ozrla nanj in se pokrižala.