nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
In spet je sledil plaz ukazov in kletvic, tudi Katarino je klical: kuzla, Poljančeva hči, naredil bom dunajsko gospo iz tebe, polkovnik Windisch, baron Windisch...
Simon Lovrenc je s kljuvajočo bolečino v srcu hodil za vasjo, za hišami, hodil pod onim angelom z mečem in gledal v zvezde, da bi razumel, kaj je vse to s Katarino in njim, zakaj mu Bog nalagatako preizkušnjo, zakaj se mu seli tolikšno sovraštvo v srce, ali samo zato, ker je tako močno ljubil? Ker je mislil, da je ljubezen do ženske iz iste snovi, kot je hrepenenje po Božji ljubezni?
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani