sovraštvo (101-200)

silo je bruhnilo iz srca spoznanje - ni bilo	sovraštvo,	ljubezen je bila, tista neizprosna ljubezen	A
sreča in njih bridkost, njih ljubezen in njih	sovraštvo	in vse njih življenje od rojstva do smrti in	A
zagorele, krivonose, žehteče brezsrčnost, zlobo in	sovraštvo,	pa se jih nisem bal, mi nikakor niso bili razbojniki	A
tistem trenotku, ko sem ugledala v tvojih očeh	sovraštvo,	je bilo vse drugače ...Tako je zmerom; poglej	A
se mi zdi, da sem ljubila spočetka samo tvoje	sovraštvo	... kasneje pa ...“ Umolknila je in je gledala	A
pobere kamen ter ga zaluči za mano. Njegovo	sovraštvo	je znamenje, da nisem njegove sorte. Kako	A
biti še nekaj v srcu -- zato tisti strah, tisto	sovraštvo	do nemorale.Ne, ni mogoče, da bi bilo na svetu	A
ali je še kje drugod tako prisrčno, globoko	sovraštvo	med umetniki in občinstvom?“ Ko je govoril	A
bilo in tudi veselega nič. ”Vem, odkod to	sovraštvo	in zato tudi vem, da nikoli ne bo minilo.Narod	A
... Zato, gospa, je	sovraštvo	med umetnikom in občinstvom tako prisrčno in	A
Seže mu v smeh in seže v jok, v ljubezen in v	sovraštvo.	Po svoji volji in po svoji pravici mu razsodi	A
nazaj, vé, da je izgubljena, zato sika strup in	sovraštvo	še pred oltar.Njih napuh pa je strah in trepet	A
vedel, bi si jezika ne oskrunil z njim. Celó	sovraštvo	je med njimi, tisto bledo, votlogledo, kuštroglavo	A
naravnost v oči; kakor iskra k iskri je planilo	sovraštvo	k sovraštvu. ”Bom jih!“	A
”Bom jih!“	Sovraštvo	najde ponevedoma svojo pravo pot, najde jo bolj	A
pozdrav. »Brez sovraštva na pot; težje je v srcu	sovraštvo	nego bridkost; brez sovraštva s pota - obe roke	A
muhe ne bil strl. Odkod se je bilo nabralo to	sovraštvo,	ki so mi ga pljuskali golidoma na tilnik, kakor	A
korupcijo v javnem življenju. Takó si je nakopal	sovraštvo	gospodujočih življev. Napadali so ga in preganjali	A
mu bile napele, grd izraz je bil na njih, pol	sovraštvo,	pol poželenje. ”Ničesar ti nimam povedati	A
njih srcih, se je vzdignilo iz greha veliko	sovraštvo;	in ker je bilo v vesti kesanje, se je rodil	A
...“	Sovraštvo	je pogledalo iz njegovih oči; ustnice so se	A
vsa globel iz njegovih ust. Isto tiho, veliko	sovraštvo	je bilo, pomešano z zavistjo in z grenkim, globoko	A
otroku, da so ponosni nate. V srcu pa bi bilo	sovraštvo	in bi skipelo v odkritosrčni pijanosti ...O, ne	A
dvorani. Hanci je seglo v srce kakor zavist in	sovraštvo.	”To je ona!“	A
bahavimi črkami napisano: ”Dom idealov.“ Tvoje	sovraštvo,	o Kolokotronij, je prekipeča ljubezen. Premajhen	A
prav nič strahu ali bolečine, temveč samo divje	sovraštvo.	Žalovali smo dolgo in odkritosrčno; zdi pa se	A
zasinele, v njegovih sivih očeh pa je bilo mrzlo	sovraštvo.	Zdelo se mu je; da gledajo umetniki izza podob	A
glojajoči in trepetajoči, je bila zavist in je bilo	sovraštvo.	Takrat se ni zavedal, komaj da je v sanjah slutil	A
slutil, kam je strmela zavist, kam je merilo	sovraštvo.	Pozneje, ko je dozorel do zadnjega strašnega	A
ljubezen? Ali je blaznost, ali je strah, ali je	sovraštvo	in zavist?Karkoli bodi - moje srce je polno	A
se je vzdignilo v nji nekaj silnega - stud in	sovraštvo	in neznana bolest.Udarila je z drobno pestjó	A
je gnusilo Mileni in v srcu se ji je vzdigalo	sovraštvo	do to odrasle,prsate ženske, ki se je s pritajenimi	A
stud do vsega in do vseh; in bilo je v njem	sovraštvo	do vsega in do vseh.Rekli so ji, da je razuzdana	A
Bog!“ Nisem razločil, ali je bilo v besedi	sovraštvo,	ali je bila ljubezen, ali je bila sama verna	A
Trpela je smehljaje tvoje zaničevanje, tvoje	sovraštvo,	tvojo nezvestobo.Ali ni čakala nate dolge dni	A
polnim globoke zlobe. Toliko večje je bilo	sovraštvo	in zloba je bila toliko globlja, ker je ljubil	A
vsiljivo prešernostjo, kakor da bi slutila njegovo	sovraštvo	in njegovo ljubezen ... ”Kako se mi poda ta	A
Pusti me na miru!“ Globoko	sovraštvo	je pogledalo iz njenih oči; srečalo se je z	A
V njegovem glasu pa je bila prikrita zloba,	sovraštvo	je bilo, sovraštvo do mladosti, do pomladi,	A
pa je bila prikrita zloba, sovraštvo je bilo,	sovraštvo	do mladosti, do pomladi, do sonca in do nedolžnosti	A
ženira, ostane v blatu na vekov veke.“ ”Jaz sem	sovraštvo	in zavist in upornost,“ je dejal.”Le kdor zaklene	A
ni bilo v njem, nič življenja, samo nezavedno	sovraštvo,	skrita bolest in neizprosna, odurna zloba ...	A
drugega; v pogledu je bila nezaupnost, v srcu	sovraštvo	...Kadar je zapihal ob jutru hladnejši veter,	A
sva spoznala, da ni bilo vere, sva občutila	sovraštvo,	tako globoko in odkritosrčno, kakor ga še nobeno	A
moja duša čista in pripravljena! ... Ali je to	sovraštvo,	kar je ostalo v nji?Ne, to ni sovraštvo; jaz	A
to sovraštvo, kar je ostalo v nji? Ne, to ni	sovraštvo;	jaz ne sovražim nikogar.A kako bi jo mogla ljubiti	A
oglasilo takrat v njegovem srcu: če je bilo	sovraštvo,	ali če je bila ljubezen, ali če je bila neznana	A
zato je bil še temnejši njegov pogled; uporno	sovraštvo	je bilo v njem -- sovraštvo do preteklosti in	A
njegov pogled; uporno sovraštvo je bilo v njem --	sovraštvo	do preteklosti in do prihodnosti, do vsega in	A
smejem!“ Zgrabilo ga je nenadoma kakor upor in	sovraštvo.	Hitro je šel po stopnicah ter je odprl vrata	A
tako da ni bilo kraja več ne za ljubezen, ne za	sovraštvo,	ne za čednost in ne za greh, kakor da so bili	A
jermeni, je pljuval nevoščljivost, natolcevanje in	sovraštvo	v obraze svojih najbližjih.Ker ni bilo mirú	A
stran 251 . / Zato je začelo kaliti v njem	sovraštvo	do sveta, ”ki ga je vrgel hladno iz svoje srede	A
strani brizga pohlepnost, škropi zavist, pljuje	sovraštvo;	kadar pa je semenj pri kraju in se barantači	A
bil kdo luč upihnil. Nič ni razodevalo, da je	sovraštvo	med njima.Glej, tam se je spet zgenilo kakor	A
naši pravičnosti, pa ne krenejo na pravo pot?	Sovraštvo	in zavist, prerekanje in zmerjanje, obrekovanje	A
neprijaznost, temveč bilo je očitno, vroče, zlobno	sovraštvo,	ki ni imelo samo enega cilja, temveč je pljuvalo	A
vriska in pleše pred durmi solz. Prijateljstvo,	sovraštvo,	ljubezen, zavist, škodoželjnost, zloba in blagost	A
njega. Kakor da je na glas zavpilo v srcih	sovraštvo	do hudodelca, ki je prelival kri. Tik predenj	A
Jaz sem ga ubil!“ tako se je vzdignilo v srcih	sovraštvo	do razbojnika.Obrazi so bili temni, oči so se	A
v temi, je občutilo nenadoma grenko, zlobno	sovraštvo	do matere. ”Saj bi lahko, če bi hotela!	A
je zabliskalo tisto besno, globoko, neugnano	sovraštvo,	ki tudi v ječi ni poznalo ne vdanosti, ne strahu	A
kostanji in orehi. V zategnjenem viku ni samo	sovraštvo,	je globoka bolest in je očitanje, ki bije na	A
mimo mene, ki živim in govorim z njimi. Niti	sovraštvo	nas ne druži, komaj tista mrzla nezaupnost,	A
Ne kriči, duša!“	Sovraštvo	se je zalesketalo v njenih očeh.Drobno rdeče	A
Čemu pa je treba, da uživam zaničevanje in	sovraštvo,	udarec in ječo?Zdavnaj že sem dognal, da moje	A
kako je legala na naju senca Jakobova, vse	sovraštvo	in zaničevanje, ves temni delež Jakobov od pravičnih	A
korak in tudi njegove misli so ga pospešile. ”	Sovraštvo	ni bilo, tudi ne zaničevanje, niti pomilovanje	A
sovražil, tega človeka ... prijetno bi bilo to	sovraštvo,	slajše nego ljubezen ...“ Naglas je rekel:	A
ga sovražil, tega človeka ... slajše bi bilo to	sovraštvo	nego ljubezen ...“ Severin si je natočil čaja	A
mu tresla, v njegovih očeh je bilo brezmejno	sovraštvo.	”Ti ... tovariš Severin ... povej mi kar naravnost	A
zelenje. Če je pogledala dol na mesto, je bilo	sovraštvo	v njenih očeh: gosta, prašna megla je visela	A
odsevalo tudi na njegovem obrazu le časih in za hip	sovraštvo	in poželenje; na Slivarjevem obrazu, kakor v	A
tej zemlji. In sovražili so jo; dà, samo mrzlo	sovraštvo	je bilo na njih obrazih in v njih besedah.Če	A
kolom, predno se je zgrudil molče, brezmejno	sovraštvo	v steklenih, rumenih očeh. Koj za njim je	A
sem rekel. Do grla se mi je bilo vzdignilo	sovraštvo,	nikamor naperjeno, hkrati pa naperjeno zoper	A
razločno, da sem ga moral verno poslušati in da ga	sovraštvo	ni prevpilo. ”Stopi dol, poklekni prednjo	A
maral tvoje ljubezni, si mu naklonila svoje	sovraštvo.	Ker ni slišal tvojih vzdihov, naj tudi sam vzdihuje	A
vztrepetaval ter hitel proti zapadu... Prišlo je	sovraštvo	mednje, gledale so jezno, hudobno, hudobno in	A
udrtih očeh se je kakor izza oblaka zasvetilo	sovraštvo	in zaničevanje. Okrenil se je do Grivarja	A
zresnilo lice, porogljivosti je sledilo v obrazu	sovraštvo.	»Kaj?« je zahropla, »to meni v obraz	A
veruj. Saj za drugo ni na svetu, ko da dela	sovraštvo.	Pa ji veruj!« je dejal modrovaje Šime.	A
dasi izpolnjujemo svoje dolžnosti, jezo in	sovraštvo	naše gosposke.Zdanje čase pa nas hoče že *	A
končno zmagal v pravdi. Lahko si mislite, kako	sovraštvo	je nastalo med Kalarjem in Skalarjem.Bogatin	A
nam duša silno poboljša, če izženemo iz nje	sovraštvo,	in da si človek prisluži najlepši venec pri	A
delal mirnega, ali v srcu sta mu divjala srd in	sovraštvo.	Čutivši, da Soncu ne more nič, preobdala ga	A
in iščemo ljubezni ‒ a podaja se nam kamen in	sovraštvo!	Mi živimo v časih mrtvih src!	A
zbudi v našem srcu tisto poetično, prekipevajoče	sovraštvo	do naših tlačiteljev.Kako znajo mlada srca sovražiti	A
srca sovražiti! Res je, da se potem okruši to	sovraštvo	in da človek, stopivši v življenje, marsikaj	A
v smrt! Ali Bog moj mi je na pričo, da mi to	sovraštvo	ne napravlja nikake skrbi!Sramoto je zapustil	A
mnogo denarjev, ali pripravdala si samo strupeno	sovraštvo!	Struški pa je bil zvit lisjak ter je tiste pečine	A
čisto nič izpremenil. V grob sta nesla svoje	sovraštvo!	« Na roko si nasloni težko glavo.	A
»Ali grof Milan je potem pozabil na tisto	sovraštvo	ter stopil s Strugo v tisto pregrešno zvezo	A
v daljo; potem pa se mu je zjasnilo lice, in	sovraštvo	mu je izginilo iz pogleda.Da, Lucija, oči njegove	A
noči prebedel pri tvoji postelji. Menda tisto	sovraštvo	med vama ni bilo tako strupeno, kakor si mi	A
Oni je zopet obrnil obraz proti nama in divje	sovraštvo	je zaplamtelo iz njegovih črnih oči.Nekaj je	A
omoženo Khallan. Z Debelakovimi pa je ostalo	sovraštvo	‒ zavoljo ničvredne in slabo zarastle ruče,	A
in Peter brez škode lahko odpovedala. In to	sovraštvo	še sedaj, ko sem se jaz, Izidor Khallan, vrnil	A
svet, in tudi po Slovenskem so ti čuti vžigali	sovraštvo	in tugo ter zatirali vse druge občutke, ker	A
ittenberga učenci zašli še celo v te kraje. Neznosno	sovraštvo	mu je napolnilo čisto dušo in med šumenjem domačih	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani