Tako se je Lovrekov vojaški položaj toliko utrdil, da se mu Ulrik osebno v ničemer ni upal nagajati.
A sovraštvo je iznajdljivo, nasploh pa pozna vojaščina mnogo navidezno nedolžnih in dovoljenih, da, celo predpisanih načinov, ki do krvi izmučijo tistega, ki jih mora okušati na svoji koži. Poročnik je torej lepo molčal, toda kadarkoli je šlo za kakšno nevarno izvidniško početje pred zakopi - za težavno in neprijetno dostavo lesa, cementa in bodikave žice -, vselej je določil Lovrekov vod, ki se je sprva nejevoljno srdil samo na poročnika, pozneje pa zmeraj bolj na Lovreka kot posrednega krivca za njihovo trpljenje.