nova beseda iz Slovenije
potres, lasje so mi pa stali kakor ščet. Meta, | molek | v roke pa moliva, sem dejal, potlej pa hruševca | A |
izročila vsakemu blagoslovljeno svetinjico in | molek. | »Janez, Bog s teboj in zdrav, če se več ne vidiva | A |
Petan, prime z eno roko klobuk, z drugo velik | molek | in rine v vežo in na cesto.Hči mu spotoma še | A |
pri oknu?« je karala Kornelijo, obešaje velik | molek | na steno; »v spotiko pametnim ljudem in spodbudo | A |
pozvonilo je v cerkvi in hitela je spet snemat svoj | molek. | »Nikamor mi ne hodi, Polona,« je opominjal Petacij | A |
vzdramila iz zamaknjenosti šele takrat, ko je | molek | zaropotal na tleh, Anica si je s čitanjem krajšala | A |
se mi je to za hipec, kakor bi bila odbirala | molek, | in bila mi je tako všečna v tem obredju, da | A |
vsakemu dve železni zaponi ‒ imenovali smo jih | molek | ‒ eno nad desno pest, drugo črez gleženj leve | A |
stis . / . / stran 130 . / kal med prsti dolg | molek | z debelimi, črnimi jagodami: morebiti sta molila | A |
pogledala in se domislila, da ji je prinesel | molek | z božje poti za odpustek Janez.Res je bil lep | A |
skoro zgrudila se je na klečalnik. Poiskala je | molek, | začela vero ‒ ali tako prazne so se ji zdele | A |
se ji zdele besede, tako mrtve, da je ovila | molek | okrog sklenjenih rok, dvignila oči v kronano | A |
dni odložil šivanje, potegnil iz žepa debel | molek | in hodil po sobi ter molil in ves strt povešal | A |
Vselej kleči tako. Krog rok debeli | molek, | prsti sklenjeni, na njih čelo, da je ves obraz | A |
beseda »vojska«, je mož zlezel počasi na kolena, | molek | je ovil trdno krog zdelanih rok, nagubančil | A |
zamudil.« »Le kar,« je rekla Urša in snela | molek | z žeblja na steni. Vsa družina je pokleknila | A |
sredincu majhna svetilka, v desnici je držala | molek. | Ko je Lojza zaslišala ihtenje, se je ustavila | A |
Pretipala je žepe in vtaknila vsakemu vanj rutico in | molek. | Nato je sedla za vogel mize in si podprla glavo | A |
ranami moj sin, njegov notes, v njem pismo in | molek. | To pismo pa je sinov testament, kjer pravi: | A |
Potem je segel v žep in položil povrhu sinov | molek. | Vsa družba je umolknila. | A |
in spustil poleg bankovcev na posteljico še | molek. | Nevesta je šla za njim v kamrico, priprla vrata | A |
priprla vrata, sedla k sinčku, poiskala Matijev | molek, | ga poljubila in se bridko razjokala. V hiši | A |
drugi strani peči, iz oči so ji kapale solze na | molek, | ki ga je držala v koščenih rokah. Ko se je svitalo | A |
licih so splahnele v radosti. Izpustila je | molek | na odejo in iztegnila roko proti učiteljici | A |
»Nič zdravnika,« je hitela starica, vzela | molek, | ga obesila na žebelj poleg postelja in se skušala | A |
mize k ležišču in zgrabil za roko, ki je držala | molek. | »Kaj sanjaš, fantè? | A |
s tole rečjo!« Enooki je Silvestru potegnil | molek | iz roke in ga nesel na mizo. Silvester je planil | A |
jokajočega fanta medse. Enooki je pa naglo raztrgal | molek; | jagode so se usule po tleh.Silvester je zajokal | A |
prešinilo Aleša. Ovil si je okoli prstov svoj dolgi | molek | in je pokleknil tik ob oltarju pod prvo postajo | A |
je in vstajal, molil je, vrtil v rokah dolgi | molek | ter hodil od postaje do postaje; godilo se mu | A |
rad ozrl, toda ni si upal; roke, ki so vrtile | molek, | so se tresle, momljal je molitev in ni vedel | A |
slišal!“ Naglas je začel moliti očenaš, težki | molek | mu je rožljal med prsti. ”Aleš!“ | A |
je sedel na klopi starec, globoko sključen, | molek | v sklenjenih rokah.Obraz je bil siv in koščen | A |
kotu je bilo razpelo, pod razpelom je visel | molek, | drugače so bile stene prazne.Sredi izbe je stala | A |
soseda, zavita v dolgo ruto, v roki molitvenik in | molek. | Bolnica na postelji se je ozirala po izbi | A |
je švignilo preko ustnic, kako se je stresel | molek | med belimi prsti, ko so mu sveče prežarko zasvetile | A |
bridkosti. In koj se mu je ovil krog rok velik črn | molek, | ki je bil tako težak, da ga je vsega upognil | A |
nikogar ni, da bi mi malo pomagal nositi ta | molek, | ta od grehov težki molek naše gospodinje?“ je | A |
pomagal nositi ta molek, ta od grehov težki | molek | naše gospodinje?“ je zaprosil. Bela roka | A |
pod streho. Postelja je bila tam, razpelo in | molek | nad posteljo, drugega nič.Na klinu je visela | A |
jagodami in bakrenimi križi; Brigiti je segal | molek | skoro do nog. Čudno je odmevalo po mostovžu | A |
odondod enakomerno težko sopenje, je vzela Tina | molek | s stene in je pričela moliti rožni venec. Molila | A |
bojuje njen angel varuh z zlim duhom; tiščala je | molek | k prsim, molila je skoro na glas. In podobe | A |
ženska, obraz mrliški, v koščenih prstih silen | molek | s težkim bakrenim križem... Romal je mimo sadnih | A |
preko polja, z obema rokama tišče v naročju | molek, | molitvenik in čisti nedeljski robec, in rute | A |
klonila do kolen, v rokah pa je tiščala črni | molek. | Kurent je snel svetilko s stropa ter je posvetil | A |
starka; majala je z glavo, nikamor se ni ozrla, | molek | je rožljal v njenih rokah. Z betežnimi, drobnimi | A |
sedela na skrinji poleg postelje; prebirala je | molek | med prsti, toda njene oči so bile zatisnjene | A |
večernic, vse po vrsti, kakor gosi, in vsaka ima | molek | v roki in gleda v tla.“ Kačurju je bilo neprijet | A |
čisto belih rokah je držala mati razpelo in | molek. | In tedaj, ko je risal in je žela železna roka | A |
izmed njih - bojazljivci vsi skupaj, tiholazci. | Molek | bi jim dal v roke in bi jih poslal k šmarnicam | A |
svetu so šli, zavrženi, izgubljeni!“ Velik črn | molek | je visel ob peči, vzela ga je v roko in ustnice | A |
bakreno razpelo; okoli prstov se je vil velik črn | molek | ... Zmračilo se je, Lojze je stopil na prag | A |
sveta podoba in pod podobo je visel velik črn | molek. | Žena se je smehljala; sedela je na skrinji in | A |
bilo v izbi ne svete podobe, ne razpela, samo | molek | je visel nad ognjiščem, ali tisti molek je bil | A |
samo molek je visel nad ognjiščem, ali tisti | molek | je bil oskrunjen, zato ker so se ga dotikale | A |
Sklenila je roke na prsih in je mislila: ”Še | molek | mi ovijejo okoli prstov in potem zabijejo pokrov | A |
dalje. Daleč je že bil, ko vstanem in vzamem | molek | in stopim k oknu.Kaj sem videla tedaj, o ljudje | A |
slika je bila na steni, pod njo je visel velik | molek. | Ob postelji je sedela usmiljenka, črno oblečen | A |
ob palici, život upognjen do pasu, v roki črn | molek, | ki je visel do tal.Siv in razgreben je bil njen | A |
mrtvaško voščenih prstov se je vil ogromen lesen | molek, | ki je med molitvijo zamolklo porožljaval. | A |
pozlačeno razpelo, po rokah pa se mu je vil | molek | z debelimi, črnimi jagodami. Mana Krištofka | A |
gleda nekaj časa na skrinjo, zavzdihne in vzame | molek | v roko.Zmolila je vse tri dele rožnega venca | A |
sedela dan za dnem tiho na svojem stolu, vrtíla | molek | med prsti ali pa s prekrižanima rokama premišljevala | A |
črno razpelo, pod razpelom pa je visel velik | molek. | In Peter ni vedel, kako se mu je zgodilo: izpreletelo | A |
pozabljeno.« Luca pa je od nekod iz obleke potegnila | molek | ter premikala med prsti debele njegove jagode | A |
Ježeš, ti meni pomagaj!« In Mina je zadegala | molek | na stopnico, a z roko je pričela iskati po globokem | A |
odpravila na svojo stopnico, vzela zopet v roke | molek | ter molila: »... kateri je za nas krvavi pot potil | A |
po poti. Iz previdnosti pa je izvlekel velik | molek | iz žepa in tu in tam je pričel glasno moliti | A |
glej in pripravi se!« Starec za vrati prebira | molek; | debele jagode enakomerno padajo med tikatakanjem | A |
Tam v kotu zgornjega predala je ležal star | molek | in poleg njega majhna usnjata mošnjica.Tu je | A |
dala v spomin, ko ji je birmo zavezala. Oboje, | molek | in denar, dela je deklica v žep in tiho zaprla | A |
preden je Reza prinesla mrtvaško svečico in | molek | za roženkranec, začela je tujka ‒ umirati. | A |
svetega večera. Gospodar, dober katoličan, dá mi | molek, | da bi roženkranc molil, in razveselilo me je | A |
više v zapeček. Tam je na žebljičku visel velik | molek. | Oče Štivrnik ga sname, poišče in potiplje, kjer | A |
Luin: www.omnibus.se/beseda) KAKO JE STARI | MOLEK | TATU ISKAL Kratkočasna povest I Ni ga | A |
V tej dolini v selu Straža je imel stari | Molek | lepo posestvo, kjer je gospodaril pametno in | A |
Menda je bilo res tako. Ako si je | Molek | kaj v glavo vtepel, izvršiti je moral, da je | A |
velikoponedeljskem semnju je bilo, ko je tudi stari | Molek | prodal par lepih volov laškemu kupcu in dobil | A |
večinoma drugim na posojilo obljubljen, ker | Molek | je rad pomagal in ni nobenega odiral; a vesel | A |
sicer redkokrat storil. »Dobro si opravil, | Molek! | Srečo imaš!« dejali so sosedje pri krčmarjevi | A |
takih volov tudi ni bilo na semnju,« zavrnil je | Molek | ponosno, »in jih ni na Moravškem ‒ pa jih ni | A |
koncu mize sedel je mešetar Miška, katerega | Molek | nikdar ni hotel pri kupčiji ali prodaji in kateri | A |
bilo razžaljenje, da ne kmalu takega, kajti | Molek | je bil na svojo živino ponosen kakor na svoj | A |
kakor za maslo!« »Ven pojdi, prosim!« vpil je | Molek. | »I nu, če nočete, pa pustite!Pa Bog daj srečo | A |
A sedaj se je vreme izpreobrnilo. | Molek | sicer ni prav vedel, ga li vino greje ali pa | A |
Sosedinja ji je bila že povedala, kako dobro je | Molek | prodal vola.Anka je prinesla večerje in vtem | A |
peči. »Glej, stara, to so naši voli!« zinil je | Molek | bahato in razgrnil štiri stotake po mizi. »Spravi | A |
voli, da jih ni ‒ pa jih ni!« Vtem je bil | Molek | slekel kožuh, nesel ga v kamro v skrinjo, potem | A |
posojilu; saj so jima bili pogoji do celega znani. | Molek | je šel v kamro, potegnil vrata na pol za seboj | A |
notranjem žepu listnice ni bilo; in v tega jo je | Molek | vedno vtikal.Nekako urno seže sedaj v levega | A |
kaj pa je, za božjo voljo? Ali ti je slabo | Molek? | « »Hu-hu-hu!« ječal in tulil je stari. Sosed | A |
hu, okraden sem ‒ okraden ‒ hui-hu!« tulil je | Molek. | Te besede so pretresle tudi Goropečniku kosti | A |
ne posodi ga pa vendar nihče tako rad kakor | Molek. | »Okraden?« zajecal je soglasno z gospodarjem | A |
‒ kdo bi bil ukradel?« dejal je vtem, ko je | Molek | vzdihujé spravljal ali bolje metal svoje reči | A |
je imel še nekaj. . / . / stran 10 . / »I, | Molek, | « dejal je počasi, »posodil mi boš pa vendar | A |
menil je sosed. »Da bi te strela!« zarohnel je | Molek | srdito.»Ni vinarja ne dam! | A |
jih ni lepših v Moravški dolini,« javkal je | Molek | sredi sobe stoječ, a potem vzkliknil: »Ha-ha | A |
otrobi. »Ga že imam, ga že imam!« kričal je | Molek | in vil pesti po zraku, da je dvakrat trdo zadel | A |
bom dal, zapreti, kakor gre takemu roparju.« | Molek | je bil od jeze kar brezumen. Luka je pogledoval | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |