nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Rožni venec, poved v sobesedilu:
Obraz je bil koničast, upal, sivkaste polti, lase je nosila gladko nazaj počesane in na temenu v droben klopčič spletene, oči so se svetlikale iz globokih jam, kakor dvoje črnih bucik. Krog mrtvaško voščenih prstov se je vil ogromen lesen molek, ki je med molitvijo zamolklo porožljaval.
Začela je moliti z rezkim, sušičnim glasom, ki je sekal v tišino kakor britev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani