»Oh teta, kako ste hudi!« se smeje deklica; »toda gospod Mavroh mora vendar imeti najlepšo obleko, ker si jo dela sam; in on s tem tudi ljudi k sebi vabi.« Polona bi bila gotovo primerno odgovorila taki posvetni opazki, a pozvonilo je v cerkvi in hitela je spet snemat svoj molek. »Nikamor mi ne hodi, Polona,« je opominjal Petacij; »večerjo bo treba kuhati.«