Miš je bila, pa drugega nič, zakaj v cerkev si izkušnjavec ne bo upal, kakor je neveren in predrzen!“
Poklekaval je in vstajal, molil je, vrtil v rokah dolgi molek ter hodil od postaje do postaje; godilo se mu je, v globoke misli zatopljenemu, kakor v živih sanjah, ko roma človek in sam ne ve kod, misli in sam ne ve kaj.
”Tudi za tem oltarjem je zašuštelo, in tudi za tem širokim stebrom ... toliko je miši tod, kakor netopirjev pod streho ... cerkovnik, lenoba, se ne meni za svojo sveto stvar, temveč žganje pije in za babami lazi ...