Vsak dan ga je imela v rokah in prebirala debele, oguljene jagode. Molila je za svojega Štefana, za katerim se je često tako zamislila, da je pozabila na rožni venec in se je vzdramila iz zamaknjenosti šele takrat, ko je molek zaropotal na tleh, Anica si je s čitanjem krajšala čas. Mimo okna je švignila senca.