Pokleknila, skoro zgrudila se je na klečalnik. Poiskala je molek, začela vero ‒ ali tako prazne so se ji zdele besede, tako mrtve, da je ovila molek okrog sklenjenih rok, dvignila oči v kronano glavo Zveličarjevo in se zazrla v trpeči, bledi obraz. Gledala je vanj in ni trenila z očmi in ni ganila z ustnicami.