dihanje (1.508)

ŠPELA (od tako blizu, da se skoraj sliši njeno	dihanje	): Povej vse, kaj imaš ...Imaš torto?	A
tresoča, mehka roka boža po licih to tajno	dihanje	spečih rož. Stisni se k meni, Anica	A
se pojavljajo v besedilu dihavica ‒ težko	dihanje	zmrzlak ‒ zmrzljiv človek udušljiv - zadušljiv	A
/ Zemlja je topla od tebe in mene Najino	dihanje	je razšlo v razpoke Noč se smehlja Nama pa medli	A
drevesa in pozabljeno grmovje Tu je prezrto	dihanje	in zaraščene stopinje in izdrto odpihano perje	A
neba. V dvoje se vzpne celo do zvezd: Najino	dihanje	/ je preplavilo nebo / / Stala sva na zvezdah	A
kaplje, obraz mu je bil upadel in zamodrel,	dihanje	je bilo kratko in hropeče. Nič mu nisem očital	A
Bruhanje krvi se je počasi poleglo.	Dihanje	se je umirilo.Šepetajoč mi je oče naročil:	A
letnem času, na jesen ga je prijemalo težko	dihanje,	hropel in kašljal je tja v pozno pomlad, malone	A
z njim po zraku, kakor je predpisano umetno	dihanje	za oživljanje novorojencev. Cerkovnik jo je	A
prsi se ji dvigajo, čeprav poskuša zadrževati	dihanje.	Janez jo počasi potegne k sebi:	A
otrpla. Obraz mu je modrikasto rdeč, oči zaprte,	dihanje	naporno.Kakor bi ga mučile v nemirnih sanjah	A
bilo postajalo zmerom naravnejše in mirnejše,	dihanje	pravilnejše - Drozeg nenadoma obrne glavo in	A
Pogledala je učitelja, nato klopi, ki so zadrževale	dihanje;	samogibno je spodvila spodnjo ustnico in jo	A
misel na počivajočo zeleno ravnino, pa tudi na	dihanje	brezen, na globino vijoličastega lijaka sredi	A
zavedno ne, ampak je lahko organska potreba, kakor	dihanje	ali partenogeneza misli, in če je že kako povezana	A
deskah . /\ .. stran 198 . \/ poda pa pridušeno	dihanje.	Bil je klobec skupnega napora, ki se je tesnil	A
rekla: »Rada bi imela masko in tisto škatlo za	dihanje	pod vodo.« »In?«	A
ko se razideš z nekom, ki ti je potreben kot	dihanje.	Najino slovo je bilo mučno, ker si ga nisva ne	A
samo kdaj pa kdaj se je zaslišalo njih globoko	dihanje)	, krog medle luči je frfotala velika bela vešča	A
Kar tiho je bilo v izbi. Samo	dihanje	je bilo slišati. Potem pa je Obrekarica planila	A
oči, omotično zavest v njih, zemljo poslušajo,	dihanje,	razpadanje prsti slišijo, za vse neznane skrivnosti	A
žile na vratu začutijo v sebi silno napetost,	dihanje	je odsekano, nemara se zgodi, tako da sam ne	A
strop neba. V tej tišini je slišal samo svoje	dihanje.	Samo svojo sapo in bobnenje v cevišču grla in	A
ušesu, da je spet slišal sunkovito in toplo	dihanje.	Privila se je obenj in ga pobožala po obrazu	A
sapo. Potem je slišal ob svojem ušesu sunkovito	dihanje	in grgranje.Stresel je z glavo.	A
toda tukaj v temnem prostoru je tudi njegovo	dihanje.	.. vrata se odprejo, notri v izbi pojejo in se	A
pogled, tu so zdaj njegove roke, sliši njegovo	dihanje,	vendar še zmeraj ne vidi njegovega obraza.Ta	A
tukaj so, čuti jih, sploh se ne zaustavijo več,	dihanje	ob njenem ušesu ne preneha.Moški je zdaj blizu	A
spet ni bilo nikogar več v prostoru, samo njeno	dihanje	je bilo še sunkovito, a zmeraj mirnejše, samo	A
prihajalo je vlažno prebujanje gozda, mokro	dihanje	jutranje trave, svit sončne svetlobe, ki je	A
odhajajočo noč od rezko prihajajočega dneva, vse, vse	dihanje	Božjega stvarstva v neskončnem številu posamičnih	A
njeno navzočnost, zdelo se mu je, da sliši njeno	dihanje,	njeno mirno spanje, planje njene kože, potovanje	A
trebuhu, nabijanje v senceh. Slišala je njegovo	dihanje,	dihanje one noči na skednju, na Noetovi barki	A
nabijanje v senceh. Slišala je njegovo dihanje,	dihanje	one noči na skednju, na Noetovi barki,dihanje	A
skednju, na Noetovi barki, . / . / stran 118 . /	dihanje,	ki se je počasi in toplo plazilo skozi stene	A
licu je začutila dih, vroče moško, znano moško	dihanje,	ki je v vročici teh dni in noči prihajalo skozi	A
enostavno in samoumevno, človeško in božje, kakor	dihanje.	Moj prvi moški si, reče Katarina. Simon pomisli	A
žarkov, dišeč zemeljski dan, plivkanje morja,	dihanje	živali, mirnih, vdanih psov... In spet za	A
nastala tišina. Slišalo se je težko Mihaelovo	dihanje.	Kaj je rekel? je vprašal Dolničar.	A
prostora zaseda njegovo težko poželenje, težko	dihanje.	Buta ta gmota mesa, kri buta v prostoru, od udarcev	A
sveta, to je bilo drsenje, šumljanje oblačil,	dihanje,	ki je bilo v poznem večeru naenkrat v samostanski	A
poltemnega področja pri vratih, slišal je njeno	dihanje,	tudi ona njegovo, skozi odprto okno je veter	A
dežel, vonj tvojega telesa, skozi ušesa tvoje	dihanje,	tvoj šepet, vse. Moj mož bi moral biti, Simon	A
zdaj jo boža po prsih in trebuhu, sliši njegovo	dihanje,	vendar ne vidi njegovega obraza, to je človek	A
zaželi, reče: ne, vendar se roke ne zaustavijo,	dihanje	ob njenem ušesu ne preneha, moški je blizu in	A
odvzeta duša, ali je ljubezen isto kakor duša in	dihanje?	In če je tako, zakaj jo potem čuti, ljubezen	A
mi kljuje tesna bolečina v prsih, ker njeno	dihanje	ni samo moje, ni bilo samo moje, bilo je njegovo	A
posodo. Potem slišiš rahel žvenket in svoje	dihanje	pod rjuho.spomin.	A
vroča sapa na mojem obrazu, sunkovito žgoče	dihanje.	Bilo je noro in blazno, bil sem čisto droben	A
nekaj let starih šibic. In potem sliši neko	dihanje,	ne ve, ali svoje ali nekoga drugega, neko naglo	A
ve, ali svoje ali nekoga drugega, neko naglo	dihanje,	nemara vzdihovanje.Obdajajo jo sile, ki jih	A
v katerem je ostalo samo še glasno Jelenkovo	dihanje.	Bil je november, zunaj je bila vlažna noč	A
prav rahlo, prav mirno, skoraj kot močnejše	dihanje.	To hahljanje sem slišal, hahljanje, ki je zlagoma	A
trenutku zaspal. Poslušal sem tisto enakomerno	dihanje	mirnega spečega človeka in zvon s cerkvenega	A
njim. Skozi stene zidov čutiš njihovo težko	dihanje	in moro, ki leži na prsih, da se dvigujejo s	A
bila s Feliksom sama, iz oči v oči, samo tisto	dihanje	v kotu in neka napetost v najinem stiku.	A
njeno prazno bolščanje zadaj in Feliksovo naglo	dihanje,	ki je dovolj jasno govorilo, da ne ve, kaj bi	A
je obsedel ob mizi. Poslušal je enakomerno	dihanje	stare gospe, ki je od utrujenosti zaspala.To	A
bitje njunega srca, toplo planje krvi, naglo	dihanje.	Zdaj se dvigne in gre navzgor, mimo potemnelega	A
tihem prostoru zdaj šibko in enakomerno starčevo	dihanje.	Oko zdaj počiva v njej, vanjo se je preselilo	A
in v pojemajoči svetlobi posluša vse šibkejše	dihanje.	Veter, ki bobni daleč po dolini.	A
nosijo težko telo, tečeva vštric, slišim njeno	dihanje,	čeprav je moje glasnejše, brez vsake kondicije	A
steptali tekači, dohitela me je, slišim njeno	dihanje,	njen pogled postaja steklen, prehitela me je	A
besede ni nikjer, nobene misli, samo strašno	dihanje,	piskajoča pljuča, bobnenje dihanja, hrop...	A
in popisanih papirjev, pastelne barve, mirno	dihanje	znanih teles; vse je v nerazločni gmoti prihajalo	A
ob sebi navzočnost drugega telesa. Slišal je	dihanje,	blage besede, znani glas.Nekdo je sedel na postelji	A
naokrog je nocoj dotik, stik, človeški stik,	dihanje,	lahno stokanje. Na oni strani ceste sta Stella	A
vasi. Postava je vse bliže, Jurijevo jezno	dihanje	vse hitrejše, ko je zajetna temna senca tik	A
potrebe ali nuje, ki bi narekovala hitrejše	dihanje,	sopihanje, hropenje, vzklik ali kaj podobnega	A
konec. Pritisk na sence se je stopnjeval,	dihanje	je postajalo težje in težje, Antónu se je nenadoma	A
hoje grejo počasi po hodniku, nekakšno hropasto	dihanje.	Zdaj je pri njej.	A
- Mater, sem pijan, reče čez čas, ko	dihanje	pojame in si vleče pregrinjalo čez oči in čelo	A
tišina je v prostoru. Samo Vilijevo sunkovito	dihanje	je v tem prostoru in materino molčanje.Ta ženska	A
prekleto rezilo ob tla, kolne in iztiska hropeče	dihanje	iz prsi, v silnem obupu gleda to visoko stekleno	A
in čutil ob svojem vratu njeno naglo in toplo	dihanje.	S sunkovitimi gibi sem ji dvigoval kombinežo	A
ladja. Stopil sem noter in slišal svoje glasno	dihanje	v velikem prostoru.V istem hipu mi je bilo jasno	A
Potem je bilo nekaj časa tiho. Slišal je njegovo	dihanje	nad sabo. Prostaški prostovoljec je bil zadihan	A
Začela je enakomerneje dihati. Poslušal sem njeno	dihanje	in nisem se ganil.Potem so mi pred oči prihajale	A
valovi, jih je požrla tema? Čutil je njeno	dihanje	za svojim hrbtom, njen pogled, uprt v njegov	A
sunkih ne poneha in se zlagoma spremeni v težko	dihanje,	izbuljene, začudene oči in težko dihanje.Telo	A
težko dihanje, izbuljene, začudene oči in težko	dihanje.	Telo je ploskoma na njenem in spodaj je čutiti	A
njegova vrata. Zdelo se mu je, da sliši globoko	dihanje,	toda svojemu sluhu ni več prav zaupal. Dihanje	A
dihanje, toda svojemu sluhu ni več prav zaupal.	Dihanje	bi lahko prihajalo tudi izza sosednjih vrat	A
kričanje. Potem je vse potihnilo in tudi njegovo	dihanje	se je začelo umirjati.Toda umirjalo se je tako	A
sem rekel, nisem hotel. Dolgo sem slišal samo	dihanje.	Rad te imam.	A
Kje si?	Dihanje.	So se čisto vsi pobili, vseh devetsto?	A
hrano, ki jo prežvekuje. Iz globine prihaja to	dihanje,	ta silni napor, iz daljnih globin, temačnih	A
bolj sunkovito, toliko glasneje. Ko požira, se	dihanje	ne sliši.Sliši se goltanje, ko požira, ko golta	A
glas. Slišal je materino globoko, vznemirjeno	dihanje,	ko je s težavo lovila sapo in se siloma pomiril	A
med detonacijami je razločno slišal zasoplo	dihanje,	vpitje in stokanje.Za hip se je razveselil,	A
in skoraj pozabil na letala, ko pa se mu je	dihanje	toliko umirilo, da je lahko sedel, je iz žepa	A
kot kdajkoli poprej. Počakal je, da se mu je	dihanje	umirilo in šele nato zamižal na levo oko.Počasi	A
nikoli preplačati bivanje v lepih krajih in	dihanje	zdravega zraka. In kako se nalivajo tujci z	A
povzroči vrtoglavico, bruhanje in krče, težko	dihanje,	ohromi srce in človek in žival umreta.Zelo učinkovit	A
nastala je ribja tišina, v kateri je bilo čuti le	dihanje	dveh drvarjev in odrezane zastoje njune sape	A
zrak, ga razkuži in pozdravi, ga usposobi za	dihanje.	Z lahkoto se bo otresel hladnih zidov, betonskih	A
temna. Od vseh strani je popotnikoma zavelo	dihanje	gozda naproti. Z radostjo se je oziral Vilar	A
dajmo s suho vejo!« Jaz mislim, da se moje	dihanje,	naj je še tako indiskretno, vendarle bolje prilega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani