nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: V Filisteji, poved v sobesedilu:
Nuša na postelji, samo glava in roke gledajo ven, droben obraz in suhljate roke, v temi pa je vse skupaj čisto enako ko opoldne v betonskiškatli spodaj, spodaj v zasilni mrliški veži, ko glava in roke tiste detečje starčevske prikazni, le hrecanje traja in traja, dokler zares ne preide v zelo visok ton in čisto falzetni smeh. Nekaj se zgane v trebuhu ali kje, v pleksusu nekje, in roke pograbijo tisti starčevski Nušin obraz in ga treskajo ob blazino, ob posteljno stranico, za vrat in za glavo grabijo, dokler tisti smeh v sunkih ne poneha in se zlagoma spremeni v težko dihanje, izbuljene, začudene oči in težko dihanje. Telo je ploskoma na njenem in spodaj je čutiti pod rjuho mastno in znojno žensko telo, ko roke grabijo še za vrat in ga stiskajo, potem pa počasi popuščajo in se smejejo skupaj z vratom, z napetim grlom hčere prevzetne sionske, z napetim grlom hčere prevzetne sionske, z napetim grlom in drzno migajoč z očmi in z drobnimi stopinjami in z
obročki na nogah rožljaje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani