nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Privlačna tako, da si hoče vnovič priklicati v bližino gosto snov tistega telesa, vonljivo snov moškega telesa, ki stoji nekaj korakov od postelje, človeka, ki jo gleda nekoliko odsotno, nekoliko hladno, vse preveč neusmiljeno, vse preveč neusmiljeno privlačno. Vseeno hoče reči, da ne, da prosim ne, kajti v glavi je neka zmešnjava, vendar so roke že spettukaj, sama jih je priklicala, tukaj so, čuti jih, sploh se ne zaustavijo več, dihanje ob njenem ušesu ne preneha. Moški je zdaj blizu in hkrati daleč, njegov pogled je na njenem telesu, kjer so tudi njegove roke, ki so njegove in hkrati nikogaršnje, moški nima obraza in nima imena.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani