Obrnila se je počasi, ko da ji je presenečenje vzelo vso moč. Pogledala je učitelja, nato klopi, ki so zadrževale dihanje; samogibno je spodvila spodnjo ustnico in jo nalahko stisnila z majhnimi zobki. »Giulia!« je spet jezno poklical, a s tem imenom, se zdi, ne kliče nje, ampak deklico, ki so jo izročili nji v varstvo in jo je ona po nemarnem izgubila.