nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Noč nasilja, poved v sobesedilu:
In v tej noči, ko vendar enkrat povsem trezno razmišljaš, v tej gluhi noči, ko buljiš v strop, se ti v lobanjo zadira ves ta prekleti inferno, ki diha in sope svoj težki zrak in se premetava okrog tebe in ti z njim. Skozi stene zidov čutiš njihovo težko dihanje in moro, ki leži na prsih, da se dvigujejo s silnim človeškim naporom. Ves ta pekel, ki ga nosiš v sebi, vse te strašne trenutke, vse krike v samotnih ulicah in na vlažnih stopniščih, rane, ki zazijajo pod trdim predmetom, izbuljene in začudene oči žrtve, vso to blodnjo in strah v samotnem oknu, kjer gori luč v jutranji svetlobi, vse to vidiš in slišiš in čutiš in to ni več tvoje dejanje, tvoj strel in brizg njegove krvi skozi stisnjene prste, to je vesoljno, naše, skupno krvavo, skupno naše nasilno dejanje.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani