žalost (10.824)

Celje, vse Celje. BLAŽENA Često ga tare taka	žalost	in skrb za dom mu neprestano gloda dušo.Usliši	A
Eden drug′mu ogenj dajmo! Jeza,	žalost,	le na stran! Dan′s je moj veseli dan.	A
drugi ogenj dajmo! . / . / stran 137 . / Jeza,	žalost	le na stran! Dan′s je moj veseli dan!	A
MOŽJE Eden drugmu ŽENE Ena drugi Jeza,	žalost,	le na stran! Dan′s je moj veseli dan!	A
Tako vidim stvari jaz; nobene farse, pač pa	žalost	nad zgodovino, ki noče vračunati vsega dela	A
zabodla Charlotte Corday -- ženska, kakršne na	žalost	mi nismo imeli -- je njegovo srce postalo mučeniško	A
Še ena medenična kost. Na	žalost	cela.Ta ni padel v boju.	A
že vemo. Živi se od posla in piščancev, na	žalost.	SONJA: Mislim, da ideje in pečene piške grejo	A
dolgovezne disputacije ... ti papirji ... tujina ...	žalost	...Tam pa ... domovina ... tam nasilje ... rop	A
ZBOR: Bog oča bodi per nas. / Našo revo,	žalost	znaš / kadar nam bode vmreti / Turk, vrag nas	A
obup in taka divjost, to človeka mine, ampak	žalost,	žalost pa kar ostane. Že, ko sem bil majhen	A
taka divjost, to človeka mine, ampak žalost,	žalost	pa kar ostane. Že, ko sem bil majhen, so rekli	A
Življenje je mizerija in veličina, solze in smeh,	žalost	in veselje ... ne pa samo eno, kot mislite vi	A
Nobenega oblaka ni več na vedrem nebu; vsa	žalost	se je v veselje spremenila. KARLINA Nesporazum	A
saj veš, kako krasno ona kuha, predobro, na	žalost!	... Špeli lahko kaj daš, če bi rada.	A
pri računalniku! FILIP (od čisto blizu): Na	žalost	imam samo deset minut, ker sem ob pol treh z	A
in potolažen boš sam! Ker si užaljen, odvzemi	žalost	drugim in sam boš olajšan!-	A
živimi očmi. TILA: Še v moje srce je segla	žalost;	kakor solze so te kaplje na sivem zidu. VEHOVEC	A
tja ne! JERMAN: Kaj mi moreš prinesti, nego	žalost	ali veselje?Na oboje sem pripravljen, na žalost	A
žalost ali veselje? Na oboje sem pripravljen, na	žalost	najpoprej. LOJZKA sede na levi: Nimam pisma	A
JERMAN: Vendar pa vas nisem klical - ne da bi to	žalost	rešetali in ne da bi burke uganjali.Tudi se	A
resnico, še preden je srce občutilo vso njeno	žalost.	Drhal je natanka in ne zamudi nikoli: komaj sem	A
obupal v srcu. NOVLJAN z bolestnim uporom:	Žalost	je v srcu; ní obupa. MATI: Dobro je, da sta	A
kaj je v vajinem srcu! Zdaj vem, kakšna je	žalost!	- Kje bi dobili pijače?	A
Glej, Novljanče, kadar se pošteno napiješ, je	žalost	večja - neskončna je, ampak sladka, zakaj razjoka	A
nepoštenost; a kje bi jo zgrabil, tega na svojo	žalost	ne vem. KOŽELJ: Morda vam morem kakorkoli	A
je pred durmi njenega srca: ”Kadar bo tvoja	žalost	največja, pobegni iz zlate ječe, vrata bodo	A
ladja bo pripravljena!“ In ko je bila njena	žalost	največja, je pobegnila ob tihi polnoči in je	A
Porušil bi te črne zidove, ki se jih strup in	žalost	držita ... zgradil bi svetlo hišo ... in nazadnje	A
zdrave? Saj je že tvojo besedo obsenčila moja	žalost.	DIONIZ: Med nami ostani!	A
smehom in z grenko besedo, zdaj pa je tolika	žalost	v mojem srcu, da mi lije iz oči.Nikoli več te	A
ki sebi sam gorí, nikomur na veselje, ne na	žalost!	Dobiček pa je ta: sovražil sem in ljubil; zdaj	A
O! DACAR: Vsaj nekaj radosti za to neznano	žalost!	JACINTA pokaže proti oknu, Petru: Glej	A
kelih bol mi tvoja. Prijateljstvo mi tvoje veča	žalost,	ko sebe, muči tebe srce moje.Ljubav je dim,	A
Romeo, lahko noč! Tako je sladka slovesa	žalost,	da bi klicala do jutri ti: Romeo, lahko noč	A
Jako dobra kurba!“ - O pradedje, ali ni to	žalost	na svetu, da so prišle nad nas teinozemske nadloge	A
ROMEO Amen! Naj pride	žalost,	ako mora: nikoli ne odvaga mi veselja, ki dá	A
mati, ali obadva? Bolj mirna pač bi bila moja	žalost.	A ta beseda: Romeo prognan, ki pride v spremstvu	A
torej umivata mu rane? Jaz jih hranim za večjo	žalost.	- Vzemi lestvico.	A
dvajset‐stotisočkrat večjim veseljem kakor je	žalost	tvoja ob slovesu.- Dojka, naprej; pozdravi gospodičn	A
spravi brž vse v posteljo, kamor jih vabi težka	žalost	sama: zakaj Romeo pride! DOJKA O jej!	A
gori med oblaki, da se ozré v brezdanjo mojo	žalost?	O sladka mati, ne zavrzi me!	A
PARIS Kako sem čakal zarje tega dneva, in tako	žalost	je odkrila mi? GROFICA CAPULET O zlóčesti	A
premišlja svojo brez prestanka; Ptici vsaki	žalost	svojo toži, Ptici v grmu, ki veselo kroži:	A
nami si v prsih je zgradil. Kaj morem, da	žalost	in radost sveta globočje se v meni zrcali, da	A
spet! Ne solz ‒ točimo rajši le ‚solzice’, da	žalost	ne obide nas prevred ‒ ‒	A
samotnih urah . / . / stran 8 . / Žalosti Tiha	žalost,	znanka verna, ali k meni plavaš spet, težka	A
Vendar, vendar ti je žal, če zapaziš, da mi	žalost	vedro čelo potemnjuje, če zapaziš, da se k drugim	A
zahaja, črna tema se vzdigne od vzhoda tam, črna	žalost	pa v duši vstaja. Brez svetle mi luči živeti	A
dala, proč se obrnila je, žalosti pa ni kazala,	žalost	zagrnila je. Šumi, veter od zahodne stráni,	A
njena je znanka in druge vesele neme čeri so in	žalost	in tuga? Pesmi ve strastne, lepoto Germanke	A
romar, hitro, novčič oglodani, hitro pojdi črna	žalost,	beli danek stráni. Starčkova misel Kadar	A
Skozi gozd je šel, skozi temen gozd v srcu	žalost	in bridkost. Vprašal je drevo zelenečih vej	A
stváril. Pel je v sužnosti železni Jeremíj	žalost	globoko; pesem svojo je visoko Salomon pel od	A
briše, ki ga skriti ni mogoče, ko vidi v táko	žalost	nju vtopljene, in de tolažbe zanje ni nobene	A
II Ljuba	žalost,	sestra míla, bil sem védno ti igráča!	A
sam, vse drugo vže znam. Ko v prsih ti	žalost	oklepa srcé se spomniš na mé. SREČA	A
smrt. In pri glasih teh objame temna	žalost	mi srcé ... O, ne ljubiš me, vesélje: slavca	A
1 Pojte, bratje, pojte glàsno; z vínom	žalost	mi zalíjte! Gorko ljubim dèkle kràsno,	A
vleče, vsak vesélo gléda v mé. Ko si,	žalost,	moj gospód; mrzla noč okróg me žêne, níkdo	A
nebó, pošlji mi veséle dnéve, skríj mi	žalost,	skríj mi réve, zrè le srečo naj okó.	A
glédal sem Vas, mója mati vbóga kakó Vas krúta	žalost	v grób podíra: srcé ječí mi, duh bolán umíra	A
življenje, preden grob objame nas: strast in	žalost	in trpljenje stiska srce kratek čas ...	A
revno mater?“ Tiho, tiho stopi v izbo,	žalost	slika njemu lice; nad posteljo, nad obrazom	A
grlo. Ne posluša hvale šumne, z vinom	žalost	si zaliva, misli trop, teman kot senca,	A
grenko je veselje, hujše kakor sama grenka	žalost.	Tiho stopa Sihem tjá k šatorom in še	A
bridka sreča polni me v objemih, divna	žalost	je v poljubih tvojih. Bog nebeški nama je	A
strastí stojím v njem; kaj strast in veselje in	žalost	mi mar! Brez srca v vrvénje to zrèm.	A
ljubeče sànjati srcé - saj kdor ustvarjen za	žalost	je o sreči sanjati ne smé. POT�PI	A
v svet bi daleč poleteli tožni glasi mojo	žalost	daleč bi po svetu peli ... A bojím se, da	A
zakrivam, ko ozrem se nate! In ko molčiš, spet	žalost	me obvlada in kaže mi prihodnost iz daljine	A
da bi v srce posijali; da odžene mojo	žalost,	premehák je dih pomladni. Pa naj sije	A
grenkejša sreča je od dné do dné. In spet se tiha	žalost	me poloti, in z novo strastjo vstanejo željé	A
5 Ko	žalost	mi je dušo zatemníla v brezčutju mrzlem hrupnega	A
donna Ana sta hodila po aleji, v srcu	žalost	neizmerno, vroče solze na obrazu. ”Duša	A
okó temnó in duša nevesela? Zakaj ti bleda	žalost	je nocoj srcé objela? Ljubezen tvoja	A
temnó in duša nevesela? Zakaj ti bleda	žalost	je nocoj srce objela? Ljubezen tvoja	A
... Oj ti	žalost,	da je ni enake! Kdor bi tebe videl, bi zajokal	A
Svetla noč zemljó objame; in objame kralja	žalost,	in zahrepení mu duša med duhove tja v	A
plava trudna pod višavo, in na zemlji bleda	žalost,	strast in greh in hladna smrt. Zadrhtéla	A
očéh, opojne gledal sem trenotke in večno	žalost	poleg téh ... OJ KAJ SO MI POVEDALI	A
šele uvidel bo, kaj ta pravi je hudič ‒ Na	žalost	le izžet mrlič, gospod moj fičfirič ‒ ko enkrat	A
Je prešla tvoja samota? Je tvoja	žalost	kaj manj grenka? Kje zdaj tava tvoja duša?	A
Koder hodiš 45 Večer 46 Jutro 48 Dekljičina	žalost	50 Pesem 51 Neštetokrat sem mimo vrta šel 52	A
vtikajo. Ah takrat kri vzkipi mi, mati, na srce	žalost	leže mi ‒ Jaz fantič mlad sem, bolj kot noži	A
čujte, mati, mlado, ah, hčerko dajte mi ... Hej,	žalost	in vsi ti sosedje, ne enega več blizu ni! Petnajst	A
prva zbeži? . / . / stran 50 . / Dekljičina	žalost	Ah, kot plahi metulj zbežal moj mili je ... lepi	A
šmarni dan Zvonovi zvonijo za šmarni dan, tiha	žalost	pa je v duši razlita ‒ ne rabim te, idi mi stran	A
duši razlita ‒ ne rabim te, idi mi stran, a	žalost	ne gre mi proč skrita. Čemu sem otožen, zakaj	A
in zdravje je v meni in zdravje nad njim in	žalost	‒ čez ves svet razlita ... Zvezde Poglejte mi	A
Čudež se ne zgodi, čudež sam ‒ to si ti! Pride	žalost	pa se ji odkrij, obup pride ‒ hej, na upanje	A
kaj takšen bi vam se ne zdel ‒ Globoka mi	žalost	razjeda moči, težki kamen na prsih leži; in	A
a vesele niti ene ‒ Radost šla je, a prišla	žalost	in vse njene hčere: trpkost, zlost et cetera	A
najdaljni kraj sveta, odvalil mrak bi, molk težak in	žalost	od srca. Prihajajo, žalujejo vse misli v duši	A
Čudež se ne zgodi, čudež sam ‒ to si ti! Pride	žalost	pa se ji odkrij, obup pride ‒ hej, na upanje	A
ŠMARNI DAN Zvonovi zvonijo za šmarni dan, tiha	žalost	pa je v duši razlita ‒ ne rabim te, idi mi stran	A
duši razlita ‒ ne rabim te, idi mi stran, a	žalost	ne gre mi proč skrita. Čemu sem otožen, zakaj	A
in zdravje je v meni in zdravje nad njim in	žalost	‒ čez ves svet razlita ... ŽELJA PO NEVESTI	A
daleč naprej, samega sebe tam slušam, sebe in	žalost	brez mej. Pa ne pojdem prek poljan Pa ne pojdem	A
a vesele niti ene ‒ Radost šla je, a prišla	žalost	in vse njene hčere; trpkost, zlost et cetera	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani