Ah, kaj takšen bi vam se ne zdel ‒ Globoka mi žalost razjeda moči, težki kamen na prsih leži; in ko sanjam, na odru se zdim, majhen križec v rokah držim. Res, ko se zbudim, gledam beli dan, pregnana je noč, in res sen je pregnan, a če bije srce še, poslušam plašan, rokó si polagam na levo stran.