Takrat je potrkalo na njeno srce, reklo je pred durmi njenega srca: ”Kadar bo tvoja žalost največja, pobegni iz zlate ječe, vrata bodo odprta in ladja bo pripravljena!“ In ko je bila njena žalost največja, je pobegnila ob tihi polnoči in je stopila na ladjo ... Po odmoru, tišje.