nova beseda iz Slovenije
poznaš kljúčarico na tistem gradu, imenovano | Marija | Smrekarica? MATIČEK V treh letih sem tolikanj | A |
podpisani, spoznam, da mi je moja ljubezniva deklica | Marija | Smrekarica, kljúčarica na Gobovem gradu, dvesto | A |
veliki nevarnosti znajdeš. MICKA Ježuš, | Marija! | V kaj za eni nevarnosti? | A |
svetnike zasmehujejo, trdijo, da ne oni, ne devica | Marija | ne morejo pomagati Bogu (posmehljivo), da se | A |
hudičevih, lutrovskih bukev, v katerih se sramotijo | Marija | in vsi naši stari svetniki. 13. | A |
skupaj s svojimi tovariši pridiguje, da je devica | Marija | ena kurba bila. Trubar steče k vratom | A |
TRUBAR: ... konjem? Kaj bom s tovornim konjem ... | Marija | (proti starejši ženski, ki je še zmeraj pri | A |
ženski, ki je še zmeraj pri vratih), no, povej, | Marija, | kaj bom s tovornim konjem? Ženska se vsa | A |
hišo, ki jo imam v Ljubljani, kaj naj naložim, | Marija? | MARIJA: Jaz vem, gospod, kaj boste naložili | A |
imam v Ljubljani, kaj naj naložim, Marija? | MARIJA: | Jaz vem, gospod, kaj boste naložili. TRUBAR | A |
gospod, kaj boste naložili. TRUBAR: Ti veš, | Marija, | no, pa povej tistemu gospodu pri vratih, kaj | A |
tistemu gospodu pri vratih, kaj bom naložil. | MARIJA: | Knjige boste naložili, gospod. TRUBAR: | A |
naložili, gospod. TRUBAR: Knjige bom naložil, | Marija. | Si slišal, Cvekelj, kaj bom s tovornim ... | A |
. / . / stran 49 . / TRUBAR: No, dajmo, | Marija, | Trubar mora spet iti. MARIJA: Gospod, ali | A |
No, dajmo, Marija, Trubar mora spet iti. | MARIJA: | Gospod, ali vam bodo kaj hudega storili? | A |
(Trčenje v vrata.) O, | marija! | Nadaljnje tapkanje, potem stikalo; dvignjeni | A |
nesel ti sam brzojavko na pošto, ko je umrla | Marija; | če si jo bil sam sestavil, tedaj se je izkazala | A |
oknu. Časih na véčer, praviš, da je sedela | Marija | tam nad vodo, na óni skali.Kaj je takrat mislila | A |
Bog, kako je bled njen obraz; odpri svoje oči, | Marija; | glej, jaz sem prišel k tebi; moja duša je izgubljena | A |
oglasilo tam v globočini, iz vode. Zaklical je ” | Marija“ | tako čudovito, strašno, da me je zazeblo v kri | A |
božjo pot pojdeš, Popeljem se sáma s tebój; | Marija | gotovo te zvrači, Če tamkaj poklekneš pred njój | A |
Kraj tihe vasi Marijo zvoni. | Marija | molči, v mojem srcu žgoli: Fuj, fuj, cicifuj | A |
Šmarijem. Tam pred nebá nevesto sem padel: »O | Marija! | Zdihujoči, trpeči duši daj, o daj pomoči!« | A |
razloček! O, vas ljubi pač na Brezji milostna | Marija, | a sovraži ta, ki v prahu se pred vami zvija | A |
vzemi črni! Tebe ljubi pač na Brezji milostna | Marija, | a sovraži ta, ki v prahu se pred tabo zvija | A |
srcá skoz grob pognala z napisom zlatih črk: “ | Marija | ave!” Od zóra, de se nagne dan k večeri, glasí | A |
MILOSTNO OZR SE NAME Milostno ozrí se name o | Marija | iz nebá; vročo prošnjo ti pošiljam iz | A |
prosil nikdar še tako gorkó ... A ne záse, o | Marija, | prosim te - za njó, za njó ... Meni | A |
dnij, mojo radost, mojo srečo daj ji, o | Marija | tí. V srečnih dneh in dneh otožnih ti | A |
voza vasi in sela spomin jo oživi. Zdravstvuj, | Marija! | Draga varna ljubezen mi in pot in draga mraz | A |
sneg skrije jo z nočjo. . / . / stran 83 . / | Marija, | vere v zdravje, vase in s srcem v gneči zmot | A |
setve zorele, in gaji in logi ‒ molče zelenijo, | Marija, | že ni več device vesele. Po dragah glasneje | A |
najkrasnejša, kar imela jih je vas, skoro lepša ko | Marija, | ki z oltarja zre na nas. Ah, bila je kakor ptica | A |
vidim njeno delo ‒ gibljiv svet. Za kamne je | Marija, | za slikarje Venera, zame Soča. Gluhec Po licih | A |
smrečja tamnega bliščí Zvonik s cerkvico belo; | Marija | milost tam deli Med romarjev kardelo V oltarji | A |
naprej, Ne gane ga ostroga, Pribita mu je noga. | Marija | ‒ kdo se stavi v bran!‒ | A |
njim nevérniki vsi vprek. Oteti so kristjani, | Marija | svoje brani. Še dandanašnja priča vam To zgodbo | A |
Marija | Jelen Brenčič: Vzdih cvetne dobrave / Spev tihe | A | |
Marija | Jelen-Brenčič: Vrisk jasne planine / Spev tihe | A | |
zelen bršljan ga ovija v njem je prelepa lurška | Marija | našo vasico zlega varuje. In za kapelo rastejo | A |
znoja nam čela rosé. . /\ .. stran 42 . \/ Ave | Marija! | se zvon oglasi. V mehko zasanjanost kresne noči | A |
otožna in malo bolj grenak je nasmeh Oprosti | Marija | ker se ti zdim podobna Tudi plevel mora biti | A |
pot na Poljane, kjer je bila nizka hišica tik | Marija | nišča takrat v rabi kot kužna bolnica, jaz pa | A |
ki izhaja iz latinskega imena Maria in Solio ( | Marija | na prestolu).21 Češčenje Marije na prestolu | A |
iz zgodovinskih virov kot „Maria in Solio” ( | Marija | na prestolu), je ohranila vsa stoletja dostojanstvo | A |
pred njimi. In v njem je bila njena mama, nunca | Marija. | Ja, prav mislila je nanjo. | A |
prav mislila je nanjo. In kakor da jo je nunca | Marija | poklicala iz avtomobila tam spredaj.O, da bi | A |
bo prifrčal mimo * Marie, c′est ravissant - | Marija, | kako je čudovito! ** Oui Da *** Tu ne trouves | A |
Naj jim damo kruha? V sitosti ni odrešenja, | Marija. | Naj jim damo bič, da se bodo branili? | A |
pa pusti v človeku veliko vprašanj. Tu so ‘ | Marija, | duša voditeljica, Jelka, sestra vseh bednih | A |
zastrmela skozi okno. Zadnji dve leti je stara | Marija | Lukša živela samo od pisem.Mož ji je bil v vojski | A |
O, dobro! Ona, | Marija, | prav dobro ve, kakšno je to tisto dobro.Tudi | A |
žvižga čez Kras. V svoji mladosti je bila | Marija | Lukša večkrat v Trstu.Zdel se ji je vesel, živ | A |
lahko zjokal vanjo. ----- Noč je | Marija | Lukša prebila v nekakem polsnu. Albin, Vladimir | A |
PRAZNA PTIČNICA »Češčena | Marija, | milosti polna, Gospod je s teboj - - ki si za | A |
se je obrnil k hlapcu. »Sem, - - sveta | Marija | - - - «je odgovoril hlapec. | A |
je odgovoril hlapec. »Češčena | Marija | - - - ki si za nas krvavi pot potil - - jutri | A |
cesto in se začela dreti na vse grlo: »O sveta | Marija, | o prečista Devica, Matic me ga je me ...« | A |
- Mati? - | Marija. | - Poklic? | A |
kurbin Primož nega tovariši pridiguje, de divica | Marija | je ena kurba bila«, na drugem pa je Štajerska | A |
njegovega glasu. »Ana Jelenko izpove, da je | Marija | Drajnar iztaknila v Gorjanskem Kristusu na križu | A |
nevidna. Ana Jelenko nadalje izpove, da je | Marija | Drajnar napravila posebno jed, ki jo je pripravila | A |
Ana Jelenko je bila priča tudi takrat, ko je | Marija | Drajnar naredila jed iz kuščarjev, slepičev | A |
dehnili vanje, nastala je nevihta. Ana Jelenko in | Marija | Drajnar nista krivi samo za škodo, ki sta jo | A |
Češko in v Šlezijo, zmagali bodo nad Prusi, | Marija | Terezija, vivat! Iz njega ni več govoril samo | A |
habsburško lotarinška hiša, njena presvetla cesarica | Marija | Terezija, vivat!In v gostilni Kolovrat je odmevalo | A |
naj Nežina duša Agnes prosi Devico Marijo, naj | Marija | prosi svojega sina naj Sin reče Najvišjemu Očetu | A |
govoril, a ona ga je dobro slišala: Naša cesarica | Marija | Terezija je zoper nečastno, nedostojno, nespodobno | A |
jo zdaj znova slišal: . / . / stran 75 . / | Marija | z Ogerskega gre, / z njo gre žalostno srce. | A |
/ | Marija | pride do morja, / prav lepo prosi brodarja: | A |
voz in splašeni konji, človek pada pod kopita, | Marija | ga je rešila; podoba bolnika v postelji, tudi | A |
si ga je odrezala deklica v zaobljubo, samo | Marija | Devica Nebeška ve, kakšno; na steni cerkve je | A |
bili vklenjeni kristjani v turškem suženjstvu. | Marija | ve, vse skrivnosti pozna, vsakogar, ki se s | A |
moč, / Marijo kliče na pomoč: / Pomagaj nam | Marija | ti, / Marija sedem žalosti. Peli so brez | A |
Marijo kliče na pomoč: / Pomagaj nam Marija ti, / | Marija | sedem žalosti. Peli so brez odnehanja | A |
ženska je začela peti pesem o Mariji in brodniku, | Marija, | nebeška mati jih bo spravilačez to vodo, kakor | A |
ni upala vprašati očeta, zdaj je sama takšna | Marija | z Brnice, hoteli bojo vedeti, kaj je gospod | A |
varuje pred Turki, v temni in vlažni soseski je | Marija | robarska, zgoraj je Devica Marija na Kureščku | A |
soseski je Marija robarska, zgoraj je Devica | Marija | na Kureščku, vanjo je hodil Simon Lovrenc, od | A |
voz in na njem najvišja obiskovalka, Devica | Marija | na sliki, ki jo prinašata v dar pueblu Santa | A |
rekel, Katarina. . / . / stran 311 . / 31 | Marija | Terezija - vivat! je grmelo pod okni samostanskega | A |
prihajalo vpitje že zdaj zmagovite vojske, vivat, | Marija | Terezija, vivat. In poslušala je tisto uro | A |
strašno tepena, mnogo je mrtvih in cesarica | Marija | Terezija neutolažljivo joka v blazine.Njena | A |
kjer je čakala na napad pruska vojska. Vivat | Marija | Terezija, je klical njegov neslišni glas in | A |
Če nima premoženja, poskrbi zanj cesarica | Marija | Terezija, dobrotna je do svojih vojakov, stotnik | A |
za rumene tolarje, za bele zeksarje. Takšna | Marija | mu je bila všeč, zdelo se mu je, da jo razume | A |
Windischa, regiment bo vzkliknil “vivat” in tudi | Marija | Terezija bo spregovorila s teboj stavek ali | A |
razkazovanju svetih tkanin, plenic, v katere je | Marija | zavila Jezuščkovo telo.S seboj so imeli tudi | A |
svojim telesom? Da, to hoče reči, ali si ni tudi | Marija | Egiptovska plačevala poti v Sveto deželo tako | A |
naj si ukrade blagoslov Treh modrih? Če je | Marija | Egiptovska dala svoje telo, da je lahko prišla | A |
starikavi glas spet rekel, pojdi domov, pojdi domov, | Marija. | Nemara sploh ni ničesar rekel, ko je brez besed | A |
Dne 15. januvarija je žalosten konec vzela | Marija | Mutalen, katero so ljudje imeli za »kraljico | A |
podobnega. Samozavest pa me zapušča, pravi, | Marija | je skoraj zagotovo že tam.Marija pride na delovno | A |
zapušča, pravi, Marija je skoraj zagotovo že tam. | Marija | pride na delovno mesto vsak dan nekoliko prej | A |
napravi to in pri tem tako čudno pogleda, se gdč. | Marija | spogleda s prijateljico ali s kom drugim v pisarni | A |
ni pravo delo, marveč pisarniško delo. Gdč. | Marija | tipka in nepremično gleda predse ali na papir | A |
izgubljeno bleščijo, da se gospodu Houžvički gdč. | Marija | včasih prav zasmili, posebno takrat, kadar se | A |
tisto, kar nas drži pokonci, doda modro gdč. | Marija, | gospod Houžvička pa nič ne odgovori, kajti spominja | A |
kakor pa gospa Rahman Edita ali strojepiska gdč. | Marija. | Ko neha klepetati, sede na stol poleg postelje | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |