Ko je jesen, divja gos toži, na čisto bi vodo ‒ ko že premrzlo cvesti roži, sneg skrije jo z nočjo.
Marija, vere v zdravje, vase in s srcem v gneči zmot ‒ tak skozi letne, znojne čase, tak čez snežno pot ‒ Pojdem, pojdem Pojdem, pojdem na polje, pojdem v zelene gore, pojdem v zelene gore kjer mi sonce gori gre.