nova beseda iz Slovenije
začno kvasiti, da jih je zagnala na tla devica | Marija | ali katera druga svetnica; da je z njimi govorila | B |
mašo poslušat. In če bi tega ne storili, da bo | Marija | ali tista svetnica, ki se je prikazala, vse | B |
obraz ter vsakemu in vsem pripoveduje, da devica | Marija | ne mara več stanovati v cerkvi na Gori pri Gorici | B |
je rekel, da stoje na posvečenem prostoru, | Marija | devica da je hodila tam itd. O takih in enakih | B |
Jože, roj. 1881.), Janko (roj. 1884.), Micka ( | Marija, | roj. 1887.), Fridolin (roj. 1891.) in Mirko | B |
iz zgodovinskih virov kot »Maria in Solio« ( | Marija | na prestolu), je ohranila vsa stoletja dostojanstvo | B |
simbol povezanosti med nebom in zemljo, kakor je | Marija | simbolična vez med božjim in človeškim.Marija | B |
Marija simbolična vez med božjim in človeškim. | Marija | kot mati človeškega rodu je v mnogih pesmih | B |
kako gre z Detetom na božjo pot in tedaj » | Marija | počiva pod lipo na polju«.104 Počiva pod | B |
kaže tudi v tistih enačnicah pesmi, v katerih » | Marija | zaspi pod lipo zeleno« in vidi v sanjah Jezusa | B |
Mistični prizor se ponovi v legendi, kjer » | Marija | ozeleni drevo vrh hriba«.Drevo že sedem let | B |
ozelenelo, sedaj pa daje »hladno senco« in v njej | Marija | ziblje malega Jezusa.106 Ozelenelo drevo | B |
‒ prispodoba raja, z drevesom življenja. In | Marija | ozeleni križ (suho lipo) vrh hriba.108 Tudi | B |
pomen ima tudi hladna senca drevesa, v kateri | Marija | ziblje Jezusa.V zgodnji simboliki krščanstva | B |
ter človekova duša. V njej je počivala tudi | Marija, | ko je zaslišala glas: »Sv. Duh bo prišel nad | B |
slovenski ljudski pesmi lipa, v njeni senci | Marija | počiva. 107 D. Forstner, itm., str. 154 108 | B |
iz Frama) . / . / stran 69 . / K njim pride | Marija, | Marija žalostna, Marija žalostna, žalostna s | B |
. / . / stran 69 . / K njim pride Marija, | Marija | žalostna, Marija žalostna, žalostna s celega | B |
69 . / K njim pride Marija, Marija žalostna, | Marija | žalostna, žalostna s celega serca. »Kaj je tebi | B |
žalostna, žalostna s celega serca. »Kaj je tebi | Marija, | da si tako žalostna?« »Zakaj bi jaz ne bila | B |
npr. tabernakelj kot »hišca Jezusova«. Pa tudi | Marija, | ki je pod srcem nosila Kralja kraljev, se v | B |
znani renesančni slikar Raffaelo ustvari delo » | Marija | z malima Jezusom in Janezom«.Jezus ima v rokah | B |
najpogosteje upodobljeni motivi kot božjepotna | Marija, | Kristusov monogram ter mora oz. trutamora.Stranici | B |
dogajalo tu v času protireformacije, ko sta | Marija | Terezija in njen sin Jožef urejala razmere v | B |
Pehanijeva in Anica Lušinova, povezani s kulturo, ali | Marija | Polakova, vključena v splošno religijo, komunistka | B |
Savojski. Že general Laudon, s katerim se je | Marija | Terezija zapletla v mednacionalne boje, je imel | B |
JANEZ, študent filozofije | MARIJA, | dobra gospa BRUNO, modroslovec na vasi | B |
lepa, v vseh štirih časih... Na vrtu mi pomaga | Marija, | pravzaprav je vrt njeno delo...Tu bova sedla | B |
hvala, da ste me povabili, zelo sem počaščen... | Marija | je vaša žena? Bruno. | B |
Bruno. Ne, | Marija | je moja prijateljica.Tudi ona živi v vasi. | B |
eno. Do Sežane te lahko popeljem jaz, ali pa | Marija, | s tem nočnim vlakom se namreč njena hči pogosto | B |
pripelje iz Benetk, kjer študira glasbo, in | Marija | jo gre iskat na postajo.Sicer pa bi rajši videl | B |
Bruno telefonira. | Marija? | Jaz sem. | B |
No, potem pa ravno prav... | Marija, | bi lahko spotoma zapeljala fanta na postajo | B |
ob njej v pletenih naslonjačih sedijo Bruno, | Marija | in Janez.Na mizi: pršut, olive, kruh in teran | B |
temnordeče vino iz steklenega vrča v kozarce. | Marija | ponuja Janezu narezek.V sončnem pomladnem popoldnevu | B |
Dobrodošel, naš pomladni gost! | Marija. | Dobrodošel na Krasu! | B |
Bruno se smehlja. | Marija. | Ko sem se jaz v vaših letih vozila vsak teden | B |
vikajte me... saj sem mlajši od vaše hčere. | Marija | se zasmeje.Ti pa me lahko vikaš, kaj? | B |
Janez, osvežil spomin na Dnevnik zapeljivca. | Marija | ga verjetno ni brala, jaz pa že pred leti, kot | B |
od sebe, tako suverenega v odnosu do žensk... | Marija. | Draga gospoda, vse to je slišati zelo zanimivo | B |
belimi tačkami, in zamijavka pod obloženo mizo. | Marija | ga vzame v naročje in mu ponudi košček pršuta | B |
[Kierkegaard (1), 14] | Marija. | O, kakšen lump! | B |
in ji vzel devištvo, je odletel za zmeraj... | Marija. | To se često dogaja, večinoma brez poezije. | B |
ostajam miren kot Kralj stene.“ [prav tam, 36-7] | Marija. | To je pa lepo, čeprav silno patetično! | B |
poglavitni pogoj slehernega užitka...“ [prav tam] | Marija. | Saj to v nekem smislu drži: kako naj ženska | B |
moškega, ki se ne zna krotiti? Bruno. Eh, | Marija, | pusti fantu, naj pove do konca... Marija. | B |
Eh, Marija, pusti fantu, naj pove do konca... | Marija. | Prav, kar nadaljuj... samo pripomnila sem. | B |
jo spremenil v moškega.“ [prav tam, 190-1] | Marija. | Ha, saj je bil nor! | B |
Takoj se vrnem... Obenem z Brunom vstane tudi | Marija, | strese muca iz naročja in se sprehodi po travi | B |
zapisal nekaj svojih pripomb... Kmalu se vrne tudi | Marija | s poličem terana.Janez se za hip sreča z njenimi | B |
prav, če mu nalije še vina. Mladenič odkima in | Marija | nalije samo Brunu, pol kozarca pa tudi sebi | B |
Goetheja, sovpadanje imen morda ni naključje. | Marija | vzdihne.Kako zapleteno! | B |
ubežati sebi, se s tabo, Janez, povsem strinjam. | Marija | zamahne z roko.Kakšno samopomilovanje! | B |
ričakovanju obstaneta na pragu, ko stopi v hišo. | Marija, | preprosto in naravno.Janez, si ti nesrečno | B |
Vam je povedal Bruno? | Marija. | Ne, nič mi ni povedal. | B |
Janez. Ah, ja! | Marija, | razumevajoče.Nikar naj ti ne bo nerodno... vsi | B |
pomagala ti bom z nasvetom, če bom mogla. | Marija | si popravi pramen svojih kostanjevo rjavih las | B |
celovitost, ravno zato trpi in je nesrečna. | Marija. | ...in zato naj nesrečna zavest bere Hegla, da | B |
Sem pričakoval, da boš rekel kaj hujšega... | Marija. | Jaz pa bi pripomnila, če dovolita, da Hegel | B |
Pa še Cecilijo pokliči. | Marija. | Prav, grem pogledat. | B |
Prav, grem pogledat. | Marija | pobere prazne krožnike z mize, odide v hišo | B |
zato je nesrečen, razdvojen, boleče nepopoln... | Marija, | na pragu.Večerja je na mizi. | B |
A, tako... Kaj pa gospa | Marija, | je tudi ona študirala v Ljubljani?Takrat, ko | B |
Bruno. Da, | Marija | je najprej želela priti na likovno akademijo | B |
OB MLAJU Zajtrk na travi: | Marija, | Bruno in Janez v nedeljo dopoldne sedijo na | B |
videti, sliši pa se iz njega veselo pritrkavanje. | Marija | drži skicirko na kolenih in riše z oglenim svinčnikom | B |
na kolenih in riše z oglenim svinčnikom. | Marija. | Vidva, gospoda, sta kar prava; pri moških se | B |
v tančico, dekle, ki se sklanja k potoku. | Marija. | Saj res! | B |
To bi morala biti Draga, moja draga! | Marija. | ...in ker ne vem, kdo je, bom rajši ostala pri | B |
pri mojstru. Bruno zamišljeno zre v daljavo, | Marija | pa odloži skicirko, se približa Janezu in ga | B |
Janezu in ga poboža po kodrastih laseh. | Marija. | Ne bodi žalosten, Janez! | B |
Pa vidva, ne hodita k maši? | Marija. | Jaz grem včasih, za praznike. | B |
Vsekakor ne dovolj, da bi šel k maši. | Marija | vstane, si sezuje čevlje in nogavice in steče | B |
Na, usedi se, Flora! | Marija. | Flora?Že priletna Flora... | B |
Kako svetlo! | Marija | se usede na suknjič, se nasloni na Bruna in | B |
[Goethe (2), 251] | Marija. | Od kod je to? | B |
drobcene, mile postavice... skoraj takšne kot ti, | Marija, | ko stečeš po travniku. Marija. | B |
takšne kot ti, Marija, ko stečeš po travniku. | Marija. | Nikar se ne norčuj, Mefisto! | B |
Po dolgem času! | Marija | riše, popravlja in dopolnjuje detajle svojega | B |
poslušal sem tudi Chopina, malce igral na kitaro... | Marija. | Kitaro igraš? | B |
študira glasbo, jaz pa sem popoln amater... | Marija. | No, le prinesi kdaj kitaro, pa bomo videli... | B |
preberem kak odlomek iz Hardingovega teksta. | Marija. | Prosim! | B |
mislim: jaz sem brez glave.“ [Harding, 32] | Marija. | Z vso resnostjo? | B |
Dovolj je bilo le gledati“ [prav tam]. | Marija. | Toda to je bolj podobno smrti kot rojstvu! | B |
Bruno molči in se smehlja kot Buda. | Marija. | Kaj pravzaprav pomeni - ”dovolj je le gledati | B |
Vsekakor ne z glavo.“ [prav tam, 32-3] | Marija. | Ah, daj no!Gotovo je bil zadet, bi rekla moja | B |
sem glavo in dobil ves svet.“ [prav tam, 33] | Marija. | A, tako! | B |
očiščena vseh temačnih misli.“ [prav tam] | Marija | . Bruno, zakaj je treba takšna brezčasna spoznanja | B |
pri čemer se jaz vendarle ne razleti v nič. | Marija. | Bruno, poslušam in skušam razumeti tvojo razlago | B |
se strojev le še vprašanje tehnike in časa... | Marija. | Kaj pa, če resnično ni ne jaza ne duše - namreč | B |
nasprotju z nekaterimi drugimi vzhodnimi nauki. | Marija | .Gospoda, jaz grem malo na sprehod. | B |
Vas pogovor dolgočasi? | Marija. | Ne, nasprotno... toda za danes imam dovolj filozofije | B |
kjer je med borovci in brinjem pravkar izginila | Marija | - se prikažeta srni: prisluškujeta, ovohavata | B |
Le kako bi jo našel? Ne skrbi zanjo, | Marija | pozna vsako jaso tu naokoli, malone vsako drevo | B |
se prikažeta dve postavi. Končno, hvalabogu - | Marija! | Toda Marija ni sama, z njo prihaja moški v pražnji | B |
Končno, hvalabogu - Marija! Toda | Marija | ni sama, z njo prihaja moški v pražnji obleki | B |
Janez, poln nemira, vstane in strmi vanju. | Marija | se smeje, maha z velikim šopom poljskih cvetlic | B |
Anželo! Angel in | Marija | sta zdaj že tu, pri Brunu in Janezu.Ko četverica | B |
Brunu in Janezu. Ko četverica obstane v krogu, | Marija | veselo naznani.Pa sem našla četrtega... in zdaj | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |