nova beseda iz Slovenije
Zemlja? | Marija. | Da, zemlja. | B |
Nekaj bo že res pri tem. | Marija. | Torej - bik, devica ali kozorog? | B |
hribovsko... devica preveč žensko... torej bik. Saj je | Marija | rekla, da je bik simbol moči... in mojster je | B |
značilno za device... mislim, za znamenje device? | Marija. | Devica je simbol dela, natančnosti, žetve, saj | B |
Bruno, že malce nejevoljno. | Marija, | čakaj malo... menda je za device značilno še kaj | B |
device značilno še kaj manj dolgočasnega? | Marija. | Seveda: duševna občutljivost, premišljevanje | B |
Smem, gospa? | Marija. | Seveda, zakaj ne. | B |
Ker meni ni treba ugibati, jaz to vem. | Marija, | začudeno.Veste? | B |
jaz vem tudi tisto, česar ne vem, da vem. | Marija, | osuplo.Kako, prosim? | B |
pač je, ne vem vam povedati zakaj, gospa. | Marija. | No, pa povej moje znamenje! | B |
Angel. Rak. | Marija | pade nazaj v naslonjač.Res je! | B |
in zakaj tako misli. Zato nam rajši ti sama, | Marija, | povej, katere so značilnosti tvojega znamenja | B |
povej, katere so značilnosti tvojega znamenja. | Marija, | negotovo.Rakov element je voda. | B |
Vidiš, kako vse drži! | Marija. | Se šališ? | B |
Tudi ti veš, da jaz vem, da ti veš. | Marija. | Ojoj, nič vem ne razumem!Najbolje bo, Janez | B |
Bruno viha čelo. | Marija, | povej nam še, kaj je značilno za vodnarja, da | B |
značilno za vodnarja, da potem končamo to igrico. | Marija. | Vodnarjev element je zrak.Vodnar je Saturnovo | B |
tudi Bruno oven, rojen v ognjenem elementu. | Marija. | Kaj pa je mislil o horoskopih? | B |
februarja 1600, na Cvetličnem trgu v Rimu. | Marija. | To so bili strašni časi, takrat so sežgali mnogo | B |
Zato sem prinesel tale zbornik... | Marija. | Toda midva z Anželom ga nisva brala. | B |
tudi jaz rada vedela kaj več o tem človeku. | Marija | vzame z mize zbornik, začne listati po njem | B |
Bruno. Počakaj, takoj se bomo dogovorili. | Marija. | Škoda, da imamo en sam izvod tega zbornika... | B |
Tako pa bo šlo, ne? | Marija. | Prav... ampak zdaj, ko tu v opombi berem, kdo | B |
enkrat za spremembo ženska igrala moškega? | Marija. | Saj to ni glavna težava... problem je v tem, da | B |
Angel. Kar vi preberite na glas, gospa | Marija, | da bomo slišali vsi štirje. Marija bere: | B |
gospa Marija, da bomo slišali vsi štirje. | Marija | bere: ”Tudi v dialogu O neskončnem, vesolju | B |
zveni znano, morda sem ga že kdaj srečal... | Marija | se zasmeje.No, potem pa nimam kaj izbirati | B |
zastrupljeno“ aristotelsko mnenje. Bruno. | Marija, | saj veš, da je to samo igra.Sicer pa boš videla | B |
Janez. Gospa | Marija, | pridružite se nam!Veselim se že tega pogovora | B |
In mogoče tudi Burkij ni tako slab človek... | Marija | se vda s smehom.No, prav, naj bo, jaz sem Burkij | B |
Ad rem, ad rem, si iuvat. | Marija. | Kaj to pomeni? | B |
strani: ”K stvari, k stvari, če vam je prav.“ | Marija. | Aja...Torej, naj pade prva klapa: naj začne Janez | B |
predolgo skušata mojo nestrpnost.“ Burkij ( | Marija) | .”Hitro preidite h kakemu sklepu, Filotej, ker | B |
te bo resnica nazadnje prepričala?“ Burkij ( | Marija) | .”Tega nočem verjeti, če bi tudi bilo res; kajti | B |
Bruno, 177]. | Marija. | Glede tega se z Burkijem strinjam. | B |
beri prosim dalje, bomo potem komentirali. | Marija | ga ošvrkne s pogledom.Takoj, gospod profesor | B |
Takoj, gospod profesor! Burkij ( | Marija) | nadaljuje. ”...čeprav bi, da tako rečem, rad | B |
kaj vprašati ali pripomniti, dvigne roko. | Marija. | Dobra ideja! | B |
Lahko zdaj nadaljujem? Janez, | Marija | in Angel prikimajo. Filotej (Bruno). | B |
prepričujejo o meji zvezdnate votline“ [prav tam]. | Marija | dvigne roko.Kako nas čuti na zemlji goljufajo | B |
No, poglejmo, kaj piše dalje. | Marija. | Malce počakaj, Bruno, vina je zmanjkalo... takoj | B |
Kako? | Marija | se vrača z vinom, Bruno s knjigo. Angel. | B |
Vse je bilo v niču.)“ [prav tam, 178-9] | Marija | dvigne roko.Saj tako piše tudi v Svetem pismu | B |
Pozneje preide še k ”pozitivnim“ dokazom... | Marija. | To je zame pretežko... | B |
Seveda... toda poglejmo dalje, kaj pravi Bruno... | Marija | ga prekine.Spomnila sem se odlomka iz knjige | B |
Pa ni tako. | Marija. | Zakaj je dokaz odvisen od geometrije? | B |
takšna, da živimo na dvodimenzionalni površini... | Marija. | Kot nekakšne sence? | B |
pomislil tudi jaz, ko sem bral Giordana Bruna... | Marija | .A, tako! | B |
velikanskih ”mehurjev praznine“ med njimi. | Marija. | Pa je naše vesolje dejansko ukrivljeno? | B |
letala) in Bušmanom prinesla same težave... | Marija. | ...nazadnje pa je vendarle prišel do velikih | B |
[Bruno, 183] | Marija | dvigne roko.Če kot Burkij v tetralogu molčim | B |
poznali na primer japonski umetniki, vrtnarji... | Marija. | Vidiš, Bruno, najin vrt je kar preveč ”evropski | B |
teološkega kakor tudi s kozmološkega vidika. | Marija. | Midva s Anželom pa sva v tej drami bolj statista | B |
ne merijo zgolj po številu izrečenih besed... | Marija. | Deloma že. | B |
ričakovanju obstaneta na pragu, ko stopi v hišo. | Marija. | Anželo, vi se gotovo spominjate Giordana Bruna | B |
O, toliko časa je minilo od takrat, gospa | Marija! | ... Ko sem jaz študiral, je bil Bruno še na indeksu | B |
jaz študiral, je bil Bruno še na indeksu. | Marija. | A, tako. | B |
Cerkev se je namreč zbala za svojo oblast! | Marija. | Če dovolita, gospoda, bi prosila, da ta disput | B |
preostali del tetraloga, potem bom jaz morala iti... | Marija | strese Angela za ramo.Anželo, poslušajte, da | B |
Ne vem, kakor želite. | Marija. | Rajši nam še ti sam kaj povej o Giordanu Brunu | B |
položena na kamnito mizo pred hišo. Bruno. | Marija, | pridi, zate je... Cecilija. Marija govori v slušalko | B |
Bruno. Marija, pridi, zate je... Cecilija. | Marija | govori v slušalko.Ja? | B |
...Prav, takoj pridem. | Marija | se vrne k omizju sredi vrta.Dragi moji gospodje | B |
stvari, za katere sem že pozabil, da jih vem. | Marija | Brunu in Janezu.Kaj pa vidva? | B |
Ti boš doma, z dekletoma, ne? | Marija. | Bom. | B |
Janez. Kaj pa gospa | Marija, | bo šla tudi ona z nama? Bruno. Marija gre | B |
gospa Marija, bo šla tudi ona z nama? Bruno. | Marija | gre prihodnji teden na morje s svojimi osmošolci | B |
Grande di San Rocco, na kateri je upodobljena | Marija | Magdalena? Janez. | B |
pred očmi! Spomnil sem se namreč, da mi je | Marija | nekega dne, ko sva se pogovarjala o Tintorettu | B |
Da, da! Kako lepo je to povedala gospa | Marija! | ...Ampak pri Tintorettu gre nedvomno za krščanskega | B |
razen nas, ki smo tu, tostran temè: ti, jaz, | Marija, | Anželo... Janez. | B |
viteški“ dvoranici, kakor jo je nekoč poimenovala | Marija, | nakar se vrne k računalniku, ki je medtem od | B |
telefonom, menda so že popravili... morda me pokliče | Marija | z morja, čeprav to ni njena navada, kadar je | B |
Schelling, Pomlad, 1810) Bruno, Janez in | Marija | so se na sobotnem sprehodu ustavili ob zelenomodrem | B |
tolmuna, preleti ga tudi kak kačji pastir... | Marija | se je usedla tik ob vodi na rogovilo, ki je | B |
klasične, toda Draga je ravno takrat odhajala... | Marija. | In katera je tista druga knjiga, ki si jo prinesel | B |
bolj patetično od Goethejevega Wertherja. | Marija. | Toda takšna patetika ti je všeč, kolikor vem | B |
so v njej čustva močna, vzvišena... resnična! | Marija | se nasmehne.Torej si glede tega tudi ti malce | B |
Verjetno res, kaj pa vem... | Marija, | da bi mu pomagala.Pa lepe platnice ima Hiperion | B |
je Hiperion en sam velik spev ljubezni! | Marija. | Kdor ima ušesa, naj sliši... | B |
- Njegovo ime je lepota.“ [prav tam, 61] | Marija | z zanimanjem posluša, medtem ko suče čopič po | B |
resničnemu spoznanju in celo vrata k razodetju. | Marija. | Kaj pa Hölderlin - je vsaj on ostal dosledni | B |
tolikem času, ”večna forma“ očetovega obličja? | Marija | z nogo plosne po vodi.Bruno, si še tu, z nama | B |
njegov nasmeh, se tudi sama začne smejati. | Marija. | Kaj ti je, Bruno? | B |
kaotičnem valovanju, ki se počasi umirja. | Marija | se še smehlja.Kakšna ceremonija je bila to | B |
misli“, izražene v ”filozofiji identitete“. | Marija, | izza slikarskega platna.Katera je ta misel | B |
[Schelling (2), 570 in 574] | Marija. | Kako pravi, kaj je umetniško delo - neka posamezna | B |
svoboda, končno in neskončno, narava in duh... | Marija | zre v tolmun in premišljuje.To je zelo dobro | B |
njegovih mokrih las pade kaplja na rob platna; | Marija | jo obriše s prstom. Bruno. | B |
ni tako živ kot tisti pravi, tam med mahom. | Marija, | malce nejevoljno.Le kako naj bo narisan cvet | B |
Kaj pa je za vas tulipanovo večno bistvo? | Marija | se ozre in pogleda fanta naravnost v oči.Kaj | B |
nisem dobro razumel, kaj ste hoteli reči. | Marija | odloži platno, v roki pa obdrži čopič; skloni | B |
vzorcu, kot da bi v bistrino kapnila kri. | Marija. | Glej, Janez, tako sem mislila: bistrost vode | B |
Bruno. Lepo si povedala, | Marija... | ampak, če dovoliš, bi jaz k temu dodal še nekaj | B |
prezrcališ na sliko, te nagovarja k sámospoznanju. | Marija | objame Bruna čez ramo.Da, da... res je tako! | B |
lepo bi bilo meni, ko bi bila tu moja Draga! | Marija | se vrne k sliki.Medtem ko čas mineva in se bliža | B |
Vsaj meni. | Marija. | Verjetno ne samo tebi. | B |
Schelling (2), 177, 204, 217, 494, 498, 502] | Marija | pokuka izza svoje slike.Lepo povedano! | B |
se nasmehne. Ti si ”praktična panteistka“, | Marija | - tako kot ti častiš naravo, z dušo, telesom | B |
telesom, roko in čopičem, jo časti le malokdo! | Marija. | Nikoli še nisem posebej razmišljala o tem. | B |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |