nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Na vsaki strani nosu se mu zarežeta dve ostri črti ali gubi, ali kakorkoli bomo že poimenovali ti znamenji, ki dajeta obrazu neki poseben izraz, izraz zmedenega človeka, zmedenosti. Kadar se zgodi to, kadar napravi to in pri tem tako čudno pogleda, se gdč. Marija spogleda s prijateljico ali s kom drugim v pisarni, potem pa nadaljuje svoje delo, ki pa ni pravo delo, marveč pisarniško delo. Gdč. Marija tipka in nepremično gleda predse ali na papir, vendar tudi na papir nepremično; morda je to zaradi njenih očal, ki se tako izgubljeno bleščijo, da se gospodu Houžvički gdč. Marija včasih prav zasmili, posebno takrat, kadar se mu zdi, da je »izgubil samozavest«.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani