nova beseda iz Slovenije
sem jih zaplodil s tlačankami po vseh deželah, | koder | je divjala vihra mojih mladih dni?Katerega, | A |
tovarišice zdaj takoj odpeljal nazaj tja, od | koder | si jih pripeljal. Razumeš? | A |
predalnik. Nato k oknu in gleda proti žganjarni, od | koder | se sveti ogenj. Odpre okno. | A |
na stol, ki sem si ga prinesel iz pisarne, od | koder | sem prej rad vodil svoje posle.Ko sem hotel | A |
izgovorjena. - Bolí me, da vas vidim na potu, | koder | ljudstvo ne more za vami.Če bi, recimo, pijanec | A |
kako bova gledala z žarečimi očmi na cesto, | koder | sva hodila ... MRVA: Kakor gledajo duše na | A |
moralo biti. Godci spredaj in godci zadaj, | koder | hodi in kamor séde.Ali ne potuje kakor kralj | A |
KUPEC Da vidiva. Umakneta se za grmovje, od | koder | sta prišla. DRUGI PRIZOR Zovolj, katerega | A |
Daleč mene pot po svetu vodi, Dosti pôtok vidi, | koder | hodi, Tó-le vé ti, dèkle, razodéti: Prva nisi | A |
svetu Kristus in Šentpeter, Tód, onód in vsékod, | koder | piha veter. Prideta po poti v naš kraj slovénski | A |
»Punt slovenski ‒ tiho! ‒ že se sklepa, | Koder | naš jezik domá; Zveza sveta tajna veže kmete | A |
sreče nič ne ve; kak s seboj me vedno vleče, | koder | hodi, njen obraz, kak obličje nje cveteče v | A |
naj vsi naródi, ki hrepené dočakat′ dan, ko, | koder | sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, ko rojak | A |
vódi mi pogléde, misli in nogé z močjo neznano, | koder | hodiš, cvet lepote, žlahtna roža; dekle drago | A |
zvezde nočí, že godec za lepo hišno gorí. Njo, | koder | on hodi, iše oko, vse pesmi njegove nje hvalo | A |
kupovájte si gradove, v njih živite brez trpljénja! | Koder | se nebo razpenja, grad je pevca brez vratarja | A |
novica, de jo ljubim. Ve že roža, ki pri poti, | koder | draga hodi, rase, ve že, ki nad pótjo leta tica | A |
letos že unemaš srca po Ljubljani ‒ čas hiti. | Koder | hodiš, te mladenči spremljajo z očmi povsod | A |
sramežljivo prečudovita 38 Noči 39 Prosinec 44 | Koder | hodiš 45 Večer 46 Jutro 48 Dekljičina žalost | A |
zatišje glasni šum njegov? . / . / stran 45 . / | Koder | hodiš Koder hodiš ti, kjer bi koli bila ‒ ves | A |
njegov? . / . / stran 45 . / Koder hodiš | Koder | hodiš ti, kjer bi koli bila ‒ ves moj duh ti | A |
nogam ‒ ah prostost, neprostost draga nam! | Koder | hodimo, koder ljubimo naša ljubav ‒ prostost | A |
prostost, neprostost draga nam! Koder hodimo, | koder | ljubimo naša ljubav ‒ prostost, hej, zablodimo | A |
kotenino pogorišča pod brezrobim žalnim pletom let, | koder | prepleta praprotni zamet baletni let iz cveta | A |
korakov, nakar nakodrano povre v premor, kakor | koder | kropi kipeč koral raz kór krotkó pogrkujoč koroški | A |
razbarvanih odsotnosti pomladne rože in osebe, od | koder | barvnokrili je bilo skoz goloroki je na izgubljene | A |
spoznajo prastaro skrivnost ogolelih poljan, od | koder | se ravan iz neubranih januarskih utripanj polagoma | A |
otroka, Ki serčno ti pošilja pozdravilo, Ki, | koder | hodi, za tabo se joka, Ko dete, ki je mater | A |
lev zapraši na bika. 10. Samica sključena! | koder | hodiš, Ti kuže navdušljivo sabo vodiš; Oj! kar | A |
V nebó njih plamen šviga! Privrel je Turek, | koder | gre, Rohni, mori, požiga. Pred njim je jok, | A |
podaril ... Pa so prišli ti prekleti hudiči, | koder | so šli, so za njimi mrliči, meni so mater in | A |
dan je privrel, neslišno izlil se nazaj je, od | koder | je vzniknil; vrisk v srcu zastal je, še preden | A |
temnomodro noč cveti moj tulipan. Je kot pozdrav od | koder | pridem in kakor plamen. Naj ne bo kaljenja v | A |
naglas jokala. Šel od nas je v kraje tuje, | koder | vojska, smrt gostuje. Dokaj je minulo časa, | A |
je udarilo in mačka je skočila skozi okno. | Koder | hodi novi pesnik, povsod se odziva klavir. | A |
koščene roke rumene so kot zapuščene veje. In | koder | grem, kakor v vrstah grem, kakor kaznjenci | A |
bova vid′la se. »Bravo, fantič, dobro znaš, | koder | hodiš, me golj′faš, drugam se hodiš veselit | A |
naj vsi naródi, ki hrepené dočakat′ dan, ko, | koder | sonce hodi, prepir iz svéta bo pregnan, da rojak | A |
usode daljšajo krivuljo trul iz vic med žive, | koder | rabelj v kuti ogreje s svečo martrno povoj, | A |
ker se črnomoder potika vame in moj sramni | koder, | ki petelini v moji se beljavi, osvaja glasno | A |
vodo, nato sem stekel oprezovat na grič, od | koder | se je videla vaška pot tja do trga.Dolgčas mi | A |
dolino in stoji nekako v njenem središču, od | koder | se nudi odprt razgled na vse strani te prelepe | A |
kesanja ni kazal. Žena da se boji bolnice, od | koder | se jih toliko ne povrne več domov; njega so | A |
vedela, kam tečeta, morebiti samo v smer, od | koder | plavajo iskre, ki so kakor kresnice. Oberdankov | A |
potem so nas zaprli v karantenski blok, od | koder | so nekateri prvič šli šele, ko so jih peljali | A |
zavest, da je pred mano odšla v podzemlje, od | koder | ni vrnitve, pa zavest, da izza ležišč v temi | A |
se pravi, da sem jo potiskal v podzavest, od | koder | je prihajala.V krematorijskem svetu pa, kjer | A |
pokopališču sem, kjer sem bil stanovalec in od | koder | sem odšel na dopust in se zdaj vrnil. Prebivalec | A |
po katerih upaš, da boš prišel do točke, od | koder | boš imel jasen pogled nad značajem neznanke | A |
prav?« je rekla. In ni krenila več na desno, od | koder | sta prej prišla in kjer so se vozili fantje | A |
skoraj zaraščena, sem se ustavil pod poznico, od | koder | je Obrekar poslednjič videl svojo gorečo domačijo | A |
plane čez progo in zdrvi po pobočju v grapo, od | koder | prihaja bojni hrup. Partizani se vsujejo | A |
odrinemo z njo za vse večne čase v tiste kraje, od | koder | ni vrnitve.Toda Venc Poviškaj ni umrl naravne | A |
in bevsknila skozi okno, naj se poberejo, od | koder | so prišli. »Poberemo naj se - - « je | A |
Med silno sončno svetlobo in prostorom, od | koder | se dviga oblaček, so šipe, žarki potujejo neznansko | A |
spet vznemirjeno zagleda proti spomeniku, od | koder | teče čez trg nekaj postav.Starka se z obema | A |
jasnini sončnega vzhoda se je lepo videl njen rob, | koder | se je pričela ostro vzpenjati v hrib.Dobra in | A |
rekel, ko je s pobočja gledal dol na cesto, | koder | je jezdila skupina oboroženih mož, med njimi | A |
in sonce bo obsijalo in posušilo pokrajino do | koder | seže oko.Samo v globeli, na robu katere se je | A |
škorenj in ga skušal navleči nazaj na nogo, od | koder | ga je bil potegnil.Johan Ot je z naporom sedel | A |
globine potegnejo popotnika v temni svet, od | koder | ni vrnitve. Brez konca je in strašno in ves | A |
zidovih, kjer je le v eni hiši življenje in od | koder | pot le v eno smer, samo sem med te garjavce | A |
Znotraj, iz prostora, skozi odprtino, do | koder | je še zmeraj silil v deževje in v zrak, v gost | A |
naprej videl prazen zid, prazen prostor, od | koder | se je galjot pognal na pečino in videl je črne | A |
zemlje, iz njenega drobovja, iz njene rasti, od | koder | rasejo sence.Sence na gozdnih obronkih, ki naj | A |
dovolj pisem iz dunajske dvorne pisarne, od | koder | so grozili njemu, kot da je on hodil tam po | A |
je bilo hudo ob misli, da jezdi na vojsko, od | koder | se mnogi ne bodo vrnili, še pred nekaj dnevi | A |
hišami, nad gozdom, pod skalnatimi vrhovi, od | koder | bobni jutranja ježa starega preroka, tam vidim | A |
njene kože, potovanje njene duše v kraje, od | koder | je prišla, kjer je pustila očeta, k materi nad | A |
daleč je kapela svetega Frančiška Ksaverija, od | koder | ga je Gospodova volja poslala na to daljno pot | A |
jutranji maši, pri zajtrku v refektoriju, od | koder | so mogli patri skozi okna gledati na veliki | A |
koncu sveta, onkraj velikih gozdov in morij, od | koder | prihajajo patri, tu nekje, Katarina, kjer sva | A |
vstajala, tavala med romarskimi prenočišči tja, od | koder | se je razlegal stok in smeh Velike Magdalenke | A |
kraljuje Luxuria; spodaj je zaselek Zapotok, od | koder | je doma Simon, njen Simon, vas, ki jo je bil | A |
je na drugem koncu sveta, za morjem, tja, od | koder | so prišli pred mnogimi leti, ko so dedje naših | A |
pomislil Simon, z apyko bodo odpotovali, od | koder | so prišli v Deželo Brez Zla. - | A |
vsi spet zbrali pri Wittmannovi pivovarni, od | koder | so se posamezne skupine odpravljale na uničevalne | A |
sprejemu v svili in po obilni večerji v rotovžu, od | koder | so se napotili še v Wittmannovo pivnico, da | A |
je zgodila krivica. Odvedli so ga nazaj, od | koder | je prišel, in zaprli vrata za njim.Zdaj je bil | A |
deželo Misiones, velik del gozda do So Paula, od | koder | so ga zvezanega kakor galjota odpeljali v Lizbono | A |
ženske sploh ni prepoznal. Šel je v gozd, od | koder | je njegov oče vlačil drva, tega se je še najbolje | A |
vso Bavarsko in se usmeril proti Šleziji, od | koder | so se valile te trume, ta volčja krdela, gazil | A |
Hodil je zmeden tudi pod okni župnišča, od | koder | so se včasih razlegali Windischevi kriki in | A |
razlegali Windischevi kriki in župnikove molitve, od | koder, | kar je bilo najbolj neverjetno in kar ga je | A |
naval hrane in tekočine, ki je hotela ven, od | koder | je prišla. Stisnila je zobe, njene široko odprte | A |
potisne v roke. Odideva skozi tista vrata, od | koder | se pokadi modrikast oblak vsakokrat, ko jih | A |
je vse več življenja. Zgoraj, tam nekje, od | koder | prihaja svetloba, udari zvon in ulica se začne | A |
izvora svetlobe, ne bo gledal strani neba, od | koder | prihajata svetloba in milost, rdeči zahod bo | A |
je rekla. Pogledala je tja proti predalu, od | koder | je sevala v prostor nevidna energija. Zasmejala | A |
slednjič postalo jasno, da so prišli nekam, od | koder | morda ni vrnitve, zakaj tukaj je bil, kot poje | A |
temeljne kamne za pristanišča in gledališča in od | koder | je odšel za slepečimi prividi, ki jih je imel | A |
jih po najkrajših poteh poslal v Vera Cruz, od | koder | so jih odvažale ladje v daljno domovino. Nekaj | A |
redu, razen gay bara na drugi strani ceste, od | koder | se vsako noč razlegata kričanje in hrupna glasba | A |
Spremembo je začutil kot neskončno ploskev: | koder | je segel pogled, ne samo do konca te ravne ceste | A |
pravega in papirnatega cvetja, proti Canalu, od | koder | odmevajo trombe, pozavne in topi udarci številnih | A |
govorljivo. Sedel je ob široko odprtih vratih, od | koder | se je videlo odprto okno na drugi strani ceste | A |
nikoli ni vstopila v ta lokal, v tak lokal. Od | koder | je najbrž marsikdo zašel tja pred obličje njenega | A |
ljudje pustili v tej karantenski špranji, od | koder | so se razlivali na široki kontinent, prehuda | A |
Ni natančno vedel, kam se pelje. V vas, od | koder | so bili sorodniki, ki so prišli na pogreb.Med | A |
smo visoki in nemi ob oknu tiste barake, od | koder | je prihajalo silno kričanje.Svetloba iz notranjosti | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |