nova beseda iz Slovenije
najbrž kar nenadoma napotile v tiste kraje, | koder | je nekoč prepevaje hodila njegova mladost.Moten | A |
nedeljah, toda kmalu ni več čutil nog, hodil je, | koder | so ga nosile.Sonce se je vzpenjalo hitro, trava | A |
pravice željnim. Kakor da je v mesto zablodil, | koder | ni hodil še nikoli, med ljudi, ki jim ni razumel | A |
ječale... Od tedaj so gledale njene oči za njim, | koder | je hodil, bale so se in so ga klicale.On pa | A |
Popotnik nas je pogledal osupel. ”Tod že ne, | koder | vozite!Na križpotu, koj tam, zavijte na desno | A |
svet velik in prostran in da so morda kraji, | koder | se ne vije črna procesija, kamor sije sonce | A |
ga pač kraja, kjer še ni stala moja noga. In | koder | sem hodil in kjer sem bil, zmerom sem mislil | A |
jim je storil, vsem? Tako je velik in ubog in | koder | hodi, se ne ozre nanj prijazno oko.Ozirajo se | A |
poznala cilj, tekla je naravnost po tisti poti, | koder | sta hodila nekoč o mraku, roko v roki.Klicala | A |
svetlobo. V rahli jutranji sapi se je tresel | koder | na sencih, povihravala je odvezana ruta na vratu | A |
vršila igra, kar precej naj bi ga napodili, | koder | drži cesta čez hrib, tujca, ki nosi črno suknjo | A |
kmečkim fantom in škric je romal osramočen, | koder | drži pot preko hriba.Ploskanju ni bilo konca | A |
pomladansko sonce. Napotil se je križem po ulicah, | koder | so ga pač nosile noge, toda ogibal se je skrbno | A |
času ljudje ne izprehajajo po takih krajih, | koder | frče sovražnikove krogle.Ali je vojska v deželi | A |
nosil. In to ”možakar“, kakor bi rekel Anton | Koder, | bi sèl za mizo in napisal dolg članek o netaktnosti | A |
lenimi koraki. Tisto noč ni spal; iskal jo je, | koder | je hodil, in je ni več našel. »Bila | A |
ljubezni, da, celo po tistih samotnih gradovih, | koder | hodijo zaklete kraljične po dolgih temnih hodnikih | A |
za hrbtom, glavo upognjeno, po tisti poti, od | koder | je bil prišel. Marta ni nič premislila; tako | A |
spominov, ki so me obkrožali kakor molčeči duhovi, | koder | sem hodil, -- stali ob moji postelji in strmeli | A |
nosa do pete; na čelo pa mu visi dostojanstven | koder, | ki razlaga na to in na ono stran: ”Jaz sem dostojanstven | A |
na to in na ono stran: ”Jaz sem dostojanstven | koder | in gorjé mu, kdor se me dotakne!“In zaradi tistega | A |
Pozdravljen in blagoslovljen, ti mladi fant, | koder | te pač vodijo pota življenja tvojega!... | A |
šla na ono stran dvorišča za gostilnico, od | koder | se je videlo daleč dol po ravnini.Vse se je | A |
rjave oči, ki so jo božale z mehkimi pogledi. | Koder | temnih las mu je ležal na čelu, ki je bilo tako | A |
roke in zadrgetala je. Vrnila se je po poti, | koder | sta se zmerom izprehajala; postala je časih | A |
Domislila se je hipoma, da je to tista pot, | koder | je že hodila nekoč.Ali takrat je tekla navzdol | A |
Kod pa si vse hodil?“ ”Po svetu, | koder | so me gnali.“ ”Kaj nisi imel nič dela?“ | A |
in se je napotila, naravnost po tisti cesti, | koder | so jo vodili prijazni zvonovi. Tam pa se | A |
polja in ni takega sonca, kakor sije tam zunaj, | koder | hodijo k maši kmečka dekleta v veselo‐živi kmečki | A |
to suknjo; zakaj milost siplje, blagor daje, | koder | hodi, kamor pogleda!...“ Kaj se ni ta široki obraz | A |
boš pogledal, te bodo očitajoč pozdravljali, | koder | boš hodil, te bodo nemi srečavali; ob glasnih | A |
hodil po svetu brez cilja; nosil me je veter, | koder | se mu je zdelo.In v tem čudnem življenju, ki | A |
Zatopljen je bil v pobožno premišljevanje, | koder | je hodil in kjer se je prikazal.Ni se rad pogovarjal | A |
od trpljenja. Pričarana je bila na moje oči; | koder | je hodila, je čutila moj pogled na svojem obrazu | A |
si strašnejši od smrti same. Ti si pri meni, | koder | hodim; zvezal si mi roke in misli, da sem samo | A |
Meni so prepevale naše gore in naše doline, | koder | sem hodil, in moje srce je prepevalo z njimi | A |
prijaznimi pogledi. Slivar in Ana sta zavila na levo, | koder | se je vila pot nekoliko navzdol.Na levi se je | A |
gledal je kakor zaljubljen študent, in nedolžen | koder | mu je visel na čelo. Ženska, ki se je vzpenjala | A |
zajtrkovala, tako da se ji je polila kava na krilo, od | koder | je pritekla v tankem curku čez skrinjo na tla | A |
njem in tudi srda nič več. Blagoslovi ga Bog, | koder | hodi, in tudi njegovo ljubezen blagoslovi Bog | A |
se napotile iz te bridkosti na daljne ceste, | koder | niso hodile še nikoli. ”Kaj je bilo tvoje | A |
potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od | koder | je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih | A |
obstal. Moža sta bila prišla vrh Podolnice, od | koder | se jima je pokazala bela hiša na Stopcu. »Lej | A |
ženic je podvizalo mimo v cerkev na Ilovici, od | koder | je bilo čuti jutranji zvon.Na biričev klic so | A |
vajenca hodila po svetu, Anže po Kranjskem, od | koder | je bil svoje novo ime prinesel za tolminskega | A |
uporniki,« je zaključila, »poljubljali bodo cesto, | koder | je šlo cvetje moje mladosti, rožni sprevod moje | A |
deklica in sta šla zopet molče. Nad Škrbino, od | koder | gre s klanca strmo naravnost v skale ob Tolminki | A |
predse, vzel pero in začel pisati, od tam, do | koder | je napisal. Besedo za besedo je glasno izgovarjal | A |
ki naj bi pokazali površje zemlje in pota, | koder | naj bi vkorakalo vojaštvo krotit uporno ljudstvo | A |
vidiš, kakšne zajce imajo v mestu, v Kamniku, od | koder | je prišlo gledališče, mi pa imamo navadne kmečke | A |
zadnjimi močmi sem podrsaval s smučmi v smer, od | koder | je prihajalo cingljanje.Postajalo je vse močnejše | A |
štel doline, kaj bi štel konfine, | koder | naša pot pelja, juhej, naravnost in | A |
znižali klanec, hkrati pa odprli pot v Kot, od | koder | je bilo izhodišče za na Triglav.Posebno hvaležni | A |
to tako ganilo, da verjetno ni bilo hiše, od | koder | ne bi bilo nobenega na pogrebu.Mogoče tudi zato | A |
divnimi podobami. Obrnil sem pogled v kraje, od | koder | sva prišla: zvezda pri zvezdi se je utrinjala | A |
na štobrih, majhnih, lesenih stebričkih, od | koder | je izhajalo prejkone tudi ime.Če se je v kaki | A |
»Na poklonu«. To je tratina sredi gozda, od | koder | se vidijo štiri cerkve.Za tabo Mati božja na | A |
usnjeni stol si je bil dal primakniti k oknu, od | koder | je gledal na trg.Včasi je skušal čitati v knjigi | A |
korakal grof Wallenstein kakor z vodo oblit | koder, | ker 19 Vetrnjak menda ja ni ničesar opazil. | A |
in einer Kette nothwendig sind, und dass Ihre | Gerechtigkeit | minder nach Verdiensten sondern nach dem Willen | A |
Soteski ne! Kontesa je obstala na mali višini, od | koder | so se videla posekana drevesa in tudi mesta | A |
pod majhno pogorsko senožetjo na razpotju, od | koder | se je videlo v dol ravno na Strugo in zapuščeni | A |
stopila na teraso, na severni strani otoka, od | koder | se je krasno videlo po vodi.Luna je bila ravnokar | A |
Stal sem torej pred njim in sicer na mestu, od | koder | se prijetno gleda na visoške naprave.Prav živo | A |
precej utrujena sva dospela na majhno ravnino, od | koder | se je videla globoko v dolu vas s prav čednimi | A |
zidan, da greš lahko pri mestnih vratih tja, od | koder | si prišel.Kako naj naši gospodje škofje, kako | A |
delavec mi je dohajal prav, naj je prišel, od | koder | je hotel. Ko smo nekoč večerjali, je stopil | A |
hlapcev, ki v samoti in mraku niso izbirčni. | Koder | smo hodili, so prihajali ljudje iz koč in vsi | A |
Dostavil je: »Da bi le kmalu odletel, od | koder | je priletel!« Vprašal sem: »Ali se ti krivica | A |
pripeljal po klancu od Poljanskih vrat samotežnik. | Koder | je peljal mimo, je množica od groze zatrepetala | A |
svet ne ugledal, ko se je vračala v kraj, od | koder | so jo bili odgnali graščinski hlapci.Vdati sva | A |
okope. Mali sovražniki so streljali na nas, od | koder | so mogli, da se je veliko naših zavalilo po | A |
molili svojega Boga. Dospó do najvišjega vrha, od | koder | se vidi na vse strani v dolino.Tam obstojé in | A |
mimo že često hodil s svetim obhajilom ‒ od | koder | se vidi v Zalesje kakor tudi v Podlesje, minila | A |
petelina, bodisi v Zali, bodisi kjerkoli drugje, | koder | ima orjaški pevec svoja shajališča.Najlepši | A |
drlo v Ameriko, kjer se je dobro služilo in od | koder | se je pošiljalo mnogo denarja k nam.Kadar je | A |
Hamlo. Saj se ti je v glavi ali kjerkoli že, od | koder | prihajajo tele norčavosti v tvoja usta, popolnoma | A |
dejal. »Sam veš, da je naša stara pravda loviti, | koder | in kakor hočemo.« »Pa ne, ko zôri polje!« mu | A |
mar z jermenom v tri robove, da se kri pocedi, | koder | prileti?« »Ne nori, do jeseni počakaj, ko ni | A |
ni več; le črepina mi je še nekoliko gluha, | koder | me je razbojnik počil, pa to me nič več ne moti | A |
večji bo pridelek in boljši!« »Kaj pa ondod, | koder | voda zamaka?« se je nekdo domislil. »Izkopljite | A |
škarje in jih razkrečil, da bi mladeniču odrezal | koder | las; pa jih je brž vrgel po tleh, rekoč: »Tlačanske | A |
tisto uro ponoči ga hudiči vozijo povsod ondod, | koder | je grdo in krivično gospoščil.« Kmet | A |
zgolj kamen jih je še, le pusta gadovina plaši, | koder | se je nosila sto in stokrat prekleta prevzetija | A |
sprijenem času?« »Najlepše bíli poganjajo ondod, | koder | se raztresa gnoj,« je Linhart tiho dejal in | A |
dan, se ni mogel oteti. Kamor je pogledal, | koder | je hodil, povsod je srečeval krotki pogled sinjih | A |
predpasnik; tudi njej je bilo hudo, iti odtod, | koder | je trpela z otroki in gospodinjila v ljubezni | A |
s silo orožja kršili treuga Dei ‒ božji mir, | koder | vlada naša opatja palica; in sveti oče papež | A |
Turki pridejo, kadar utegnejo, in lomastijo, | koder | hočejo.« »In kje je gospoda? | A |
jutri pojdemo tja.« »Kaj se ti mara, da hodiš, | koder | te je volja!« je ihtela. »Žužemperka ne pozabi | A |
ko Turek ali kdor že vre čez mejo, kadar in | koder | hoče!« je levica vedela svojo. »O, pobrani davki | A |
rdečega v gobcu prinesel. Janez psa hitro spodi in | koder | spusti, kar je prinesel.Bila je lepa štirioglata | A |
mojem lovišču, z rodom Drznega Kozoroga, od | koder | je bila doma moja mati.Postali smo si mejaši | A |
vanj, je Navihanec že splaval pod mostišče, od | koder | je na Neokretnega grožnje hinavsko zatrjeval | A |
samo zanj v prod izkopanega pristajališča, od | koder | odvesla na brezmejno Temno jezero.So bili sinovi | A |
oči so se bile obrnile proti Dolgi dolini, od | koder | so brzeli drevaki drznega rodu, ki je prebival | A |
nastanjen na tisti strani Velikega jezera, od | koder | vodijo prehodi k brezmejnemu Slanemu jezeru | A |
velel, naj splezajo ob stečini na drevesa, od | koder | bodo lahko streljali na bežečo divjad, ne da | A |
ki ga popelje vsaj do kolišča Somovcev, od | koder | drži steza, čeprav ne kdo ve kako izglajena | A |
in Savi in se pehali po Savinji navzgor, od | koder | so na krepkih plečih prenašali zastavni hlapci | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |