nova beseda iz Slovenije
prijatelji in tovariši!« Ali ko mu je pogumni | koder | izpod klobuka visel v čelo! Usodni koder. | A |
pogumni koder izpod klobuka visel v čelo! Usodni | koder. | Nesrečni koder! | A |
Usodni koder. Nesrečni | koder! | Ko ga v duhu gledam pred sabo, svojega mladega | A |
Pa mu je smelo kukal izpod klobuka pogumni | koder | in ni mu šel preko ograje belih njegovih zob | A |
Razmere so bile močnejše od mene, zmagal je | koder. | Tisti hip že ni bilo več pomoči ‒ tepež je bil | A |
Ali obrnilo se je drugače. Nesrečni | koder | ta pogumni! Ne le da je junaku gorskega zakotja | A |
se mi je bil prvič uprl pogubonosni pogumni | koder. | Moja volja, moje želje niso več štele. | A |
glas, drugemu krepko pest, tretjemu sijajen | koder, | četrtemu dober spomin ‒ nikdo ni da bi se smel | A |
se koj zopet vrne, točno na stari prostor, od | koder | si jo pravkar pregnal.Ne vem, ali so tako neumne | A |
dovolj vroča, kajti izpustili so se mi mehurji, | koder | je koža prišla v stik z vodo.Drugače pa mi je | A |
rajši dni . / . / stran 23 . / naril, kadar, | koder | in kolikor se mu je ljubilo.Na njegovo mesto | A |
ne, da bi nastavljal sulcem na takih krajih, | koder | pride lahko voda zraven! Pogrelo me je in povedal | A |
sonce, pri nogah pa mu važno sedi slikoviti | koder | Hedervary! ‒ Hedervary spada k obrtu: njegova | A |
jeziku in želodcu in tudi obleki niso škodovala, | koder | sem bil polit. Vlado je izjavil, da je zanj | A |
pozabil na suho kosilo. Pobrisal si je s čela | koder, | globoko mu viseč nad desno oko, in izjavil: | A |
vedel ni, kaj je to, nikanje. Kajti tam, od | koder | je prišel, mladina ni poznala te gosposke igre | A |
se jim je pa zmešalo v žepu!« »Ne obrekuj, | koder | ne moreš dokazati!« jo je z resnim poudarkom | A |
ni marala spravljati nasajenega moža na sled, | koder | bi utegnil zvedeti še kaj drugega.Moža pa je | A |
»Ali si bedast? Veš, da te koj primejo, | koder | se prikažeš, pa boš šel v prisilno delavnico | A |
pene; drugega mu že ne kaže kakor nazaj, od | koder | je prišel.Čeprav je doma pusto, zlasti odkar | A |
treba krasti! Zdaj se pa koj obrni in pojdi, od | koder | si prišel!« »Saj grem,« je rekel fant. | A |
vasi kupovat lase in zamenjavat ogrske kronice, | koder | je še naletela na bistro glavico, da je pustila | A |
biti pravični, priznati moramo ženske vrline, | koder | so.Na tem polju pa ženskam ni odreči izrednih | A |
prepičlo odmerjene obroke in je lahko nehati, | koder | več ni. Včasih nisem bil tako pameten. | A |
priznan odvetnik in pesnik v Kranju. Sploh, | koder | se literatura pričenja in zgodovina, se neha | A |
Čim večja je zanikrnost, tem večja je briga. | Koder | zanikrnosti ni, sploh ni brige ‒ najprej je | A |
spodobi, in ne kod na hrbtu ali na trebuhu. | Koder | je kaka prodajalna posebno lepo in spodbudno | A |
kos vsakteri prijaznosti in vljudnosti, ako in | koder | jo naletiš.Prijaznost in vljudnost jako čislam | A |
vem, koliko je bila volilna žara! Kadar in | koder | jo svirajo, vsakikrat ji ploskajo in ne nehajo | A |
ni všeč, temu ni pomoči. Naše načelo je to: | Koder | je treba, da rečemo »tako rekoč«, tam ne moremo | A |
Skadarskega jezera in mislim, da leži dobro, | koder | leži.Upam in želim, da leži dobro, in ne vem | A |
prehvaliti, kako poceni je življenje na našem jugu, | koder | ga je vodila pot, in kar je res, je res, zredil | A |
dejali, da bi bilo prav, da bi se takisto uvedle, | koder | jih še ni.Kajti da ni prezirati okusa in stopnje | A |
to je jasno ‒ kdor sam nima, ne more dati, in | koder | ni, ni moči vzeti! Tudi prijatelj Pepe je rekel | A |
enkrat, nego mu privoščijo krst v vsaki fari, | koder | jih pot pripelja in koder dobe naklonjenega | A |
krst v vsaki fari, koder jih pot pripelja in | koder | dobe naklonjenega botra.In se potem vrste krsti | A |
nekatera plemena. Ali pa se pravi temu diktatura ‒ | koder | jo imajo, se z njo ne bahajo.Republika to ni | A |
dolini. Ne diši jim res ne pošteno delo, in | koder | je proga le količkaj napeta, že nejevoljni stokajo | A |
in noge so jima visele venkaj iz vagona, in | koder | so mimo privozili, vse ju je gledalo in zavidalo | A |
dopisom od dne 25. avgusta, a ker kraja, od | koder | je prišlo vprašanje, ni mogla razločiti, ga | A |
zgled bomo dali za poravnavo sporov, kadar in | koder | bi se pojavili med brati! Gašper, Mihec in Baltazar | A |
Davorin Trn pijanega Korčeta nazaj stresel tja, | koder | ga je pobral, te toži upokojeni major Davorin | A |
dvignile predpasnik in ga pritisnile na oči, od | koder | so se ji ulile solze. Ko se je izjokala in spustila | A |
besedi v napotje. Mokarica je šla v hišo, | Koder | je hodil on mrčezen in slabe volje gor in dol | A |
oba - pes in gospodar - sta prišla do vasi, od | koder | se je začela spenjati pot navkreber proti planini | A |
razrito, skalnato Begunščico, planino Zelenico, od | koder | je steza na Ljubelj; nato Srednji vrh, Nemški | A |
privzdignil ušesa, Hudournik se je ozrl tja, od | koder | je prihajal glas.Takoj je ugledal vrh skale | A |
oglasil očetov hoj hoj. Obrnil sem se tja, od | koder | je pritekal glas.Planil sem proti tej strani | A |
izkopala globoko jamo ‒ prav na tistih stagnah, | koder | so medvedi hodili na polja.Jamo sta prekrila | A |
in gostaški sinovi pa so morali k vojakom, od | koder | jih po deset let ni bilo več domov.Krojač Matevž | A |
led, ljudi ni bilo. V kaki votlini morda, od | koder | so hodili lovit zverino.Polagoma pa so se ljudje | A |
»storija«, trdna resnica je. ‒ Kadar sem od | koder | koli prišel in vtaknil ključ v vrata, je že | A |
mu ga iz gobca in ga spustil nazaj v grme, od | koder | je zdrav odbežal proti hiši.Jazon je za prepovedan | A |
Tisoč in ena noč. Od tam je prišla v Italijo, od | koder | so jo saracenski naseljenci prinesli na obrežje | A |
močno utripati. Zastrmel se je v kraj gozda, od | koder | bi se morala prikazati od kozarja prepodena | A |
dolgem času priklatil na goro sv. Miklavža, od | koder | je zagledal Belo mesto.Mojzes ni bil tako vesel | A |
zapenjati nedrjak. Nato je odšla v kamro, od | koder | se je vrnila mrka na delo.Lojza je kurila na | A |
Franca za delavci in jih spremila do praga, od | koder | se je slišalo v hišo skozi odprta okna od vsakega | A |
Francko in drvela skozi vežo v svojo sobo, od | koder | se je čulo loputanje vrat in škripanje pokrova | A |
dvorišče in kričeč in zmerjajoč bežala k sosedu, od | koder | je naglo priropotala s samotežnim vozičem, naložila | A |
že kako,« je rekel mož in šel pred hišo, od | koder | se je še videla zarja zahajajočega sonca. Drugi | A |
sinov leže od jastrebov raztrošene po deželi, | koder | hodi Hilbudij. Morana, usmili se, dosti imaš | A |
črede po daljnih stepah, ki svoboden išče plena, | koder | hoče.Iztok se je trdno nadejal, da bodo mladci | A |
trijé so se drevili s podvojeno silo v smeri, od | koder | so čuli volčje tuljenje.Oglasil se je zdaj pa | A |
okolici, poplenila nekoliko, če ni dobila zlepa; | koder | se jim je dobro godilo, so ostali dalje in si | A |
cesarskim pečatom, ki ga je priporočal vsepovsod, do | koder | je segala oblast Upravde. Lahko torej, da se | A |
hodil Iztok. Ni se ganilo, ni zašumelo v gozdu, | koder | se je plazil.V kratkem je že zaslišal hrzanje | A |
stanovanja. Vedel ju je po krasnem vrtu, od | koder | se je videlo na morjé, v pristanišče trgovskih | A |
jutru. Mračen je gledal proti Pentapirgu, od | koder | so se usipale množice v verige vkovanih ujetnikov | A |
si ‒ zatorej nazaj in bliže tja ‒ k Ireni, od | koder | lete puščice!Da bi imel ti godčevo srce! | A |
napotila skozi gozdiček oleandrov do roba gaja, od | koder | se je videlo na prostrano vežbališče.Azbad je | A |
sodijo drugam kakor pod sinje, svobodno nebo, od | koder | je zasijala vanje ob rojstvu nebeška modrina | A |
tvoj várovanec, je v ječi pod carsko palačo, od | koder | ne pride nihče na beli dan.« Radovanu je zdrknila | A |
Dasi se je zgrinjala kričeča tolpa za njim, | koder | je hodil, ni ušlo njegovemu pogledu dvoje sumljivih | A |
njegovim nogam in poljubil okrvavljene členke, | koder | ga je rezala železna spona. »Hitro, Numida! | A |
skladišča, pripravljeno za cerkev sv Sofije. | Koder | je vrtal klin Herulov in Germanov, se je množica | A |
da lahko počije, potem poišče slednji službe | koder | koli.« Nekateri so začeli glasno ihteti. | A |
in edino zato, da sije svobodno sonce povsod, | koder | hodi noga našega rodu.Toda pomislite ‒ z modrostjo | A |
ščitarje, ki so nosili težka kopja. Na prostoru, | koder | je gorelo največ ognjev in so nasprotniki sodili | A |
»V jutro se takoj vrneš na sveti dvor, od | koder | si utekla. Hinavka! | A |
vlekel veter po gozdu. Ko so prišli že do ovinka, | koder | bi morala zaviti vojska v sotesko, je Iztok | A |
njega, razbojnika! Besi na njegovo pot, pogibel, | koder | hodi!« Kakor bliski so se snovale Alanki misli | A |
črte, oči so se poglobile pod sršeče obrvi, od | koder | so goreli samo plameni srda, gneva in maščevanja | A |
Konjenica se vrne! Po gozdovih in bregovih, | koder | so skriti Bizantinci, se ne more kretati.Zato | A |
pisem!« Tako je zaklical Smrekar skoz okno, od | koder | sta z ženo gledala za sinom in Aleno. | A |
posamezne hišice z brežine proti cerkvi, od | koder | so se vile po snegu proti njim vijugaste, rumenkaste | A |
zasenčila bolečina, porojena nekje na dnu srca, od | koder | je kakor iz groba stopila v tej uri. »Štiriindvajset | A |
križem sveta. Toda tam doli sredi senožeti, od | koder | je videl speče vasi v luninem svitu, je omagal | A |
je slekel suknjič in ga nesel daleč proč, od | koder | se je vrnil brez njega, vnovič poslušal, potem | A |
češ kakšna zlata jama je ta tvoja štacuna, | koder | smo hodili doslej, je bilo že na pol izropano | A |
in na koncih spodvite v en sam krožen, sijoč | koder, | ki ji je mehko senčil zmeraj nasmejani obraz | A |
potem so se vsi kot na ukaz zastrmeli k loputi, | koder | se morata zdaj zdaj vrniti Jože in Albin.In | A |
tam, kamor je namenjen, in kot da je tam, od | koder | je prišel, brez obžalovanja za zmeraj pustil | A |
polnih cvetja, čisto spodaj reka, ki prav tam, do | koder | sega oko, zavije in izgine. Pod kapelico gozdič | A |
je zasmejala in s kazalcem požugala tja, od | koder | je prišla pripomba, ki jo je Veronika tiho shranila | A |
ko je Blaž že sed l na tleh dnevne sobe, od | koder | se je videlo v kuhinjo, zgodovinski kraj družinskih | A |
zamuda. Od tam bi potem zavil na bližnjico, | koder | smo se že enkrat vozili, in poševno na avtocesto | A |
prostorčka, na tihem, na mirnem, na varnem, od | koder | je lahko malo odmaknjen opazoval ljudi na sejmišču | A |
In drugega ne zahtevam od sebe. | Koder | gazim jaz, tod gazijo tudi drugi, in kakor se | A |
v rumeno brozgo, ki je segala do gležnjev. | Koder | je prišel mimo krčme, je slišal smeh in petje | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |