nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Samo štiri leta pozneje je vse drugače, za celo življenje stvari je za njim, bojeval se je, za duše in za Družbo, sklonil je glavo, velikokrat, vse je storil, kar je mogel storiti, dokler je ni več mogel, skloniti glave, dokler se nazadnje ni znašel v trebuhu neke portugalske ladje, ki ga je peljala v umazano Lizbono. Kje je zdaj San Ignacio Miní, kje so Loreto in Santa Ana, kje v nebesih je mala Teresa, kaj dela brat Matija Strobel in kje daleč je kapela svetega Frančiška Ksaverija, od koder ga je Gospodova volja poslala na to daljno pot, v veliko preizkušnjo, ki jo vsaj s stališča Družbe, a tudi svojih zaobljub, ni prav dobro prestal.
Odprl je oči in se premaknil, Katarina se je zdrznila, ne da bi ga pogledala, je spustila srajco do gležnjev.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani