Lojzka vstane, gre počasi proti oknu in gleda na Jermana ŽUPNIK séde; zeló blago: Od nekdaj že, od tistega dné, ko ste prišli v lepo našo faro, sem vas cenil; zakaj človek ste, ki posluša pošteno in odkritosrčno besedo ter je ne izvrača in zavija v svojem duhu, še preden je bila izgovorjena. - Bolí me, da vas vidim na potu, koder ljudstvo ne more za vami. Če bi, recimo, pijanec tam na cesti - če bi, recimo, kričal in mahal: táko in táko je moje prepričanje, kdor je moje sorte, hódi za mano ... kaj bi storil pameten človek?