nas (701-800)

zlate vage, da odneso	nas	za obzorja grape. V obleki	A
človekojed. Najdeva vse	nas	hruškov žad. Kaj sem pa	A
čas, poišče sled skoz	nas	in leto, z njim pa soočljiv	A
kakor pes vodo loče. tako	nas	odstranjuje božji srd	A
Le vetra sapa sveža za	nas,	ki kamen smo in pavola	A
spodmaknjena, podsuta	nas	nosi in trpi, kot svoje	A
beraču in petkaču. Kako se	nas	spominja, nas spreminja	A
Kako se nas spominja,	nas	spreminja! Uslužen se	A
majske Lade so spremljale	nas	z bučnim petjem, plesom	A
plesom, kot da obirajo	nas	in nasade in nas razveseljujejo	A
obirajo nas in nasade in	nas	razveseljujejo s telesom	A
darežljivo sipa otroke in	nas	z njimi ganljivo boleče	A
ampak njihovo upanje, ki	nas	s tem, ko so, učijo, kar	A
pesničina podstat, saj	nas	o tem prepriča s pomenljivimi	A
zrelo pesniško zbirko, ki	nas	ne bo razočarala, saj	A
posameznih metafor. Tako	nas	pesnica pripelje do tiste	A
kamor ni smel nihče od	nas	otročajev niti pogledat	A
biti vedno na voljo. Do	nas	je bila ta žena čemerna	A
žena čemerna, iz hiše	nas	je podila, kadarkoli je	A
Tiste dni je bila pri	nas	Reza Matajkcova, priletna	A
skomizgnila z rameni, ni	nas	svarila ali tepla, tudi	A
skledi jedi, kar se pri	nas	poprej ni dogajalo.Kako	A
njegovega glasu in petja. Nič	nas	ni svaril ali opominjal	A
pa jo je zdelaval kakor	nas	paglavce.Toliko sem razumel	A
kmalu vrnil v hišo in	nas	zapodil ven. Drugi so	A
tisti dan odpravila od	nas	in se vračala samo za	A
svobodomislecev«, ki so v	nas	mlajših iskali privržencev	A
šest siromašnih dijačkov	nas	je bilo v sobi, ki je	A
poročno gostijo prežali, da	nas	doleti kaj dobrega.Mene	A
prodati junico samo zato, da	nas	ne bodo rubili radi fronkov	A
sta se oglasila tudi pri	nas.	Prišla sta na vrt, kjer	A
večinoma na dopust; kar	nas	je ostalo, smo komaj zmagovali	A
bilo vroče, zakaj pri	nas	je sonce že pred pomladjo	A
prestregla mati. »Kaj	nas	strašiš brez potrebe.	A
oporoko, zadnji dan opoldne	nas	je dal sklicati vse okoli	A
sklicati vse okoli postelje,	nas	blagoslovil in se vedrega	A
lica posamič poslovil od	nas,	kar ga je tako utrudilo	A
zvonjenju je ugasnil, nad	nas	pa se je zgrnila žalost	A
jutri zvečer. Usmilite se	nas	vendar!« »Dobro, pojdite	A
doktor naj pride, da se	nas	usmili!« »Kaj je novega	A
ko ste prišli vi med	nas	in vas domačini še nič	A
je bolečina občutek, ki	nas	ne sme nikoli prevzeti	A
da se je zgodilo pri	nas	kaj strašnega. Komaj sem	A
je takrat služboval pri	nas	kot nižji uradnik.Bil	A
račun pri meni. Pohvalil	nas	je, da smo »tiči«, ki	A
sem mu rekel. »Kdo od	nas	bi vam vedel puščati prav	A
ste prebili prvo noč pri	nas,	cenjeni vitez?« sem ga	A
Dobro se oblecite, pri	nas	imamo še zimo,« je pripomnil	A
je še spal, le psi so	nas	glasno pozdravljali in	A
opravilo in zamudo pri	nas?	« »Sto kron.«	A
njegove posebnosti so	nas	prej zabavale kakor odbijale	A
ledvice. Ta in oni izmed	nas	ga je obiskal in se mu	A
približati, a zagrenjeni Vlado	nas	je odklanjal. Prišle so	A
ozirale po meni. »Preveč	nas	je, veliko preveč!« sem	A
ali je kaj otrok pri	nas.	»Doslej dvoje.	A
pustiti to štruco pri	nas,	jim pošlji po najlepšo	A
Trentarčkov in Trentarčic okoli	nas,	namreč starca, koze in	A
I, kaj bi z novim, ko	nas	že staro toliko napleta	A
njegovem mestu! »Na kant	nas	spravite s svojim gospodarjenjem	A
»Daleč smo prišli pri	nas.	O, ko bi rajnka mati... rajnka	A
vas jih nosi Tona, pri	nas...	« »Zdaj pa, Reza	A
bliže, Janez! Čemu se	nas	ogiblješ, ko svatujemo	A
baba je hudič?« »Zato	nas	pa zapelje, oče.Kaj si	A
premožna. Vse drugače bo pri	nas.	Mir in red in snaga, pa	A
popoldne... O, časa dosti, da	nas	zopet obereš, brutta bestia	A
mesarji! Če je eden,	nas	slepari; če sta dva, se	A
ženit, zlomka - drugače	nas	popolnoma orèpka!...	A
spremenilo. To, kakor da za	nas	ne velja.In vendar, glejte	A
odmeva. Kakor da je okoli	nas	sama gluhota.In takrat	A
vsaj izdaja temna polt,	nas	pa nič. In mi ne živimo	A
tistem, ki je spal pri	nas.	« »Jaz o tistih, ki so	A
mornar, ki je spal pri	nas?	« »Tudi pri nas sta spala	A
spal pri nas?« »Tudi pri	nas	sta spala dva mornarja	A
vprašala učiteljica. »Oni so	nas	napadli,« je rekel razred	A
vrgel kamen?« »Oni so	nas	napadli!« je spet rekel	A
Kajpa. Ali naj pustimo, da	nas	fašisti tepejo?« Evka	A
Ej, pesnik, nalagal si	nas.	Ne, ne, saj se je reka	A
sestavi, ker v vsakem izmed	nas	je misel.Toda ali si s	A
vendar povleče tu pri	nas	kravo iz hleva in prase	A
Saj, a karantena, ki	nas	je za nekaj časa rešila	A
oplazila. Zakaj, dokler se	nas	ni dotaknila, je bila	A
ko je bil vsakdo izmed	nas	že videl, kakšni so konvoji	A
sodelovanje s tistimi, ki	nas	skušajo oteti peči!Seveda	A
redkih trenutkih, ko je v	nas	zabrnela podoba iz živega	A
iluzije iz naših zavesti in	nas	navadili na pričakovanje	A
Bilo je v dnevih, ko so	nas	pripeljali odtod in smo	A
vso noč šumelo; potem so	nas	zaprli v karantenski blok	A
takrat se nobenemu izmed	nas,	ki smo sredi ubitega večera	A
trenutkom, ko bo nekje za	nas	neviden ob nenadnem ropotu	A
vzpele proti nebu. Strah	nas	je bilo njegove ločenosti	A
odtekanja življenja v	nas,	v naših celičnih jedrih	A
je trpel André, dokler	nas	niso jeseni prepeljali	A
strani, kjer je peč, je v	nas	zadihala gluha praznina	A
sijajno, a ni bilo za	nas;	kakšenkrat se je pogled	A
nad poraslo sotesko, a v	nas	se ni porajal nobeden	A
zavezniških letal. In v	nas	se je zbudil utrip, ki	A
taborišče vogeški partizani in	nas	osvobodili, kakor sem	A
zadržan ob napovedovanju, da	nas	bodo rešili padalci.	A
planino čez eno uro, ko	nas	ne bo več. Saj na tleh	A
zjutraj, medtem ko je	nas	še čakala vožnja proti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani