nas (301-400)

VITEZ Gospod grof ste	nas	poklicali. HERMAN Ne	A
nesreča je za vas in	nas	vse velika. HERMAN Kaj	A
človeško pravdo. HERMAN On	nas	zasramuje.Primite ga in	A
dedci toliko lenarite, za	nas	ženske pa je v petek in	A
Jokavo.) Kako se bo pri	nas	živelo to zimo, to sam	A
sem jaz kriva, če ni pri	nas	miru pri hiši. Zavrle	A
delat, nego da tukaj pri	nas	dreto vlečem. Zavrle	A
naj jih sam vrag! Pri	nas	imamo proste obrti in	A
Da, to je res. Pri	nas	je gosposka zelo sitna	A
Če bi bila tukaj pri	nas	Amerika, bi se s teboj	A
kočarji ali gostači kot	nas	eden. Zavrletovka.	A
se drugače živi kot pri	nas.	Vsak dan meso.	A
Meso? Pri	nas	smo kruha lačni. Amerikanec	A
tukaj?! Od vseh strani	nas	tišči nekaj nevidnega	A
in hudobnega. Izžema	nas,	veselje nam pije in kri	A
zazdelo ta hip tukaj pri	nas.	Tudi jaz bi rad videl	A
(Poje.) Pa pri	nas,	pa pri nas je korajža	A
Pa pri nas, pa pri	nas	je korajža... Alenka	A
rekli, da pojdejo, je pri	nas	žalostno, kakor bi se	A
Ančka. Lepo je pri	nas.	Naši hribje so lepi.	A
Od nekdaj so hodili od	nas	tja. Lojz. Nu, a zdaj	A
to zemlja, kakor je pri	nas?	!...Kaj so tam ljudje, kakor	A
tam ljudje, kakor pri	nas?	!... Bog ve, kaj je to!	A
mesečnih noči! Samo pri	nas	so take čudne, prečudne	A
bi vsi doma ostali, bi	nas	bilo kot mravljincev po	A
naše dežele. Nekaj se	nas	ponesreči, drugi životarijo	A
kvatre črn kruh... To se pri	nas	doma zasluži. To je še	A
možu. In ne pozabi na	nas.	Tine, prosim te lepo!	A
glejte, cela procesija se	nas	je nabrala. Žagar.Preveč	A
naj bi gospodinjilo pri	nas?	!Imam pa že rajša, da gre	A
Nikar ne pozabi na	nas!	Nikar ne pozabi!	A
stran Čez šumno prepêlji	nas	Savo! Čuj, turško rumêno	A
tákega blizu okóli! A	nas	bo pohvalil glavár, Oh	A
glavár, Oh, krasen pač čaka	nas	dár, Krasnejši nas ní	A
čaka nas dár, Krasnejši	nas	ní še nikóli!« »Na mestu	A
zamólkli: »Ni sovražnik tujec	nas	pokončal, Nego vrag je	A
najdeš nikód.« »In ko bi	nas	tujci grdíli, Domačo nam	A
še Tí se!« »A dèkle iz	nas	in pobožni mož Tí ‒ Križ	A
in prosi takó: »O čuj	nas,	Bog, v sveta nebesa, Obváruj	A
sveta nebesa, Obváruj	nas	potrésa!« »Svetníki, svetníce	A
Svetníki, svetníce, uslišite	nas,	Prijátelji vsi nad zvezdámi	A
Oča, v nebesa ‒ Obváruj	nas	potresa!« »Uslíšanja vredni	A
svoja nebesa ‒ Obváruj	nas	potresa!« Prapóri vihrajo	A
ôri v nebesa: »Obváruj	nas	potresa!« In orglje mogočno	A
vzdihuje v nebesa; ‒ »Obváruj	nas	potresa!« »Kraljíca svetníkov	A
Kraljíca svetníkov, o čuj	nas,	o čuj! Devíca brez gréha	A
v sveta nebesa Obváruj	nas	potresa!« In órglje bučíjo	A
čuješ v nebesa: »Obváruj	nas	potresa!« Vse tiho?	A
kričíjo v nebesa: »Obváruj	nas	potresa!« Čaša nesmrtnosti	A
druga péla v koči tam pri	nas	je. Ko zdaj-le brílo je	A
brez dela; Brez dela pa	nas	jeden nima jela ... Odrvení	A
stran 51 . / Zdaj prvi	nas	sreča mož pošten in pravi	A
meje, ‒ Oprôstite! prí	nas	je tak običàj, ‒ Kakó	A
poštenják, Spoštôval ga iz	nas	je vsak. Izpíjmo čaše	A
»Še dolgo bivaj prí	nas	dnij, Maršalov nam najmilši	A
sveti Bruno! Ki rodil si	nas	v dolini pusti, Tam v	A
pusti, Tam v Sartréški	nas	rodil dolini; Ki razgrinjaš	A
Lehkó od prave poti Napást	nas	zvabi, zmoti.« »Gost Vaš	A
svetemu biku božanska Pri	nas	izkazuje se čast:« »Tó	A
glas, »Siboj mahnil bo	nas	težkoj svojoj ‒ Svetci	A
‒ Svetci, prosite za	nas!	« »Kuga, slabo leto!« méni	A
kliče tretji ‒ »Turki	nas	pridejo klát!« »Nič ne	A
... Bog sám borí se za	nas!	‒	A
krivice trpí!« »Čuj, tujci	nas	stiskajo lačni, Smeléjši	A
mašnik mašuje ... « »Unuki	nas	tujčevi spet Veliko že	A
davijo lét; Vse radi bi	nas	pokončáli, Pozóju nas	A
nas pokončáli, Pozóju	nas	spet darovali.« »Moj oča	A
molitev ne naša.« »Na	nas	ne ‒ na vrage pozój	A
vsak: Po hrbtu pretepa	nas	Turek, A v lice nas bije	A
pretepa nas Turek, A v lice	nas	bije ‒ graščák.« »Od nékdaj	A
graščák.« »Od nékdaj napada	nas	Turek, Sovraži nas, ker	A
napada nas Turek, Sovraži	nas,	ker je ‒ pagán! A mi,	A
»Kaj Turek! Morí	nas,	pa ‒ ide, In s plenom	A
gnezd gospôskih Kljujó	nas	in ‒ ne odleté!« »Mi séjemo	A
vzdihovàl! Da têpeš premalo	nas,	si se ‒ kesál Tam v klopi	A
krókar in vrán ... A kar se	nas	bílo v dolini, Naznanjam	A
pričajo pa glasno: »Polovíca	nas	je ‒ janičarjev« ... A mej	A
hudó jezíjo: »Ha, za nos	nas	vodi Nemec zviti!« Dan	A
vas Naj slišijo seljaki	nas!	« »Razlégaj se do daljnih	A
Dviga, tolaži v vsakem	nas	časi prsi čutečih krilati	A
je mati, v sèn zazibala	nas	tiho pojoč Petju je dana	A
/ stran 12 . / Pesem	nas	spremlja v zemskem življenju	A
bratovskem krogu, dvigaj	nas	pesem, zveni nam v slast	A
spanja bežne čare, ko	nas	bedeče delo tare! Ni ptičji	A
ni sončni žar, predrami	nas	skrbi vihar in ure nam	A
sleherni sen le kratko mami	nas?	Da kliče nas življenje	A
kratko mami nas? Da kliče	nas	življenje na dejanje,	A
mrzli dihamo še zrak ter	nas	bude tako resnobni k molitvi	A
je čas ... Če bolečini	nas	preda največji ob dneh	A
je prijazna, da vse pri	nas	imajo in vedo, no, drugim	A
solzice’, da žalost ne obide	nas	prevred ‒ ‒	A
nikomur nič krivice, mi, kar	nas	je ‚minorum gentium’ molčimo	A
vi znad bukev gledate	nas	srepo. Ne bojte se, ne	A
Nikogar nisi videl izmed	nas?	Seveda ne, moj dragi Melifluj	A
mesta ni nam môči Glad	nas	davi, žeja moč nam jemlje	A
branili, v svetli raj	nas	bode prerok vêdel. A braniti	A
življenja, stvari okrog	nas,	naj meje premotril bi	A
visoko tam čaka rajska	nas	dežela. Trudno pot ustavi	A
trpinom jadnim? In po	nas	zastaja kri, ko umro nam	A
vendar oži, kadar zanese	nas	korak na kraj, kjer nihče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani