nas (801-900)

da je vojske konec in	nas	peljejo proti domu.	A
bi bil zdrav. Véš, kam	nas	peljejo? sem vprašal.	A
zavezniki že v Belfortu,	nas	morajo vendar peljati	A
kolesa, ki zdaj ropočejo,	nas	nosijo zmeraj dlje od	A
takó divje zatrobil, da	nas	je oplazil leden pljusk	A
Nordhausenom, takó da	nas	je že štiriindvajset ur	A
tako skušali priklicati	nas,	bolničarje.Takšni so v	A
Spodbujali smo se, ker	nas	je bilo malo; tako je	A
lahko ostati skupaj, ker	nas	je kričanje napadlo z	A
rjovenje zavoljo vlaka, ki	nas	je čakal.Žarki ročnih	A
morali ostati hladni, ko so	nas	sredi krikov potiskali	A
lačni skušnjavec, češ da	nas	bodo vse pokončali z mineštro	A
preneslo na drugi, od	nas	najbolj oddaljeni konec	A
sveta. Seveda, zastrupili	nas	niso, a dvom in nemir	A
stoletja. Moira se pri	nas	ne spoprijema s posameznikom	A
brez pomena. Zakaj za	nas	je veljala apokaliptična	A
Zakaj pred stražnico	nas	je štel častnik. Po petelinje	A
bilo že v vlaku, ko so	nas	iz Dachaua peljali v Doro	A
peljali v Doro. Samó deset	nas	je bilo, deset pravkar	A
bombardiran. Prav takrat	nas	je Mladen presenetil s	A
opazovali od zunaj, ampak	nas	je notranje ogrožala,	A
Mladena secirali. Kakor da	nas	ne zanima vzrok smrti	A
da je Mladen eden izmed	nas,	živ med nami in ne predmet	A
bolničarskem tečaju, na katerem	nas	je učil doktor Arko.Nočem	A
so šle nosilnice mimo	nas	in nosile gorivo na vrh	A
se življenjski sokovi v	nas	sušili ali se cedili iz	A
sušili ali se cedili iz	nas.	Vendar, ko se moj pogled	A
in tako je tisti izmed	nas,	ki se nekaj dni zatem	A
udrihal s pendrekom po	nas,	a to je bilo samó, ko	A
mišico. In doktor Arko	nas	je peljal tudi v secirnico	A
vda. Saj smo čakali, da	nas	odpeljejo, pa bi bil zelo	A
takó da sem potem, ko so	nas	peljali proti holandski	A
sprožil naliv, kakor da so	nas	napadli brizgi iz gasilskih	A
kakó smo še nedavno pri	nas	zapostavljali tiste, ki	A
prebujenje iz toposti, v katero	nas	je pogreznila smrt.Zato	A
vrnili istrski možje, pa	nas	je nevidno zlo oplazilo	A
majhni očetje vrnili med	nas	in nam povedali svoje	A
obraza, kakor da iščejo pri	nas	razlago za to, kar je	A
pridušenim krikom snovi v	nas?	Kaj nismo bili vsi enako	A
nepretrgano lačni in posel	nas	je tako prevzel, da ob	A
ni bilo videti, ker so	nas	zapeljali nekoliko ven	A
prerezal bulo. Toliko	nas	je, ki smo rezali bule	A
pridejo in govorimo kot pri	nas	doma!« »Veliko nas je	A
pri nas doma!« »Veliko	nas	je, ki takó govorimo,	A
Franc?« »Franc, ki spi pri	nas.	« »Podoben Cirilu?«	A
Tako sta molčala. »Pri	nas	ni kakor drugod po svetu	A
rekla. »Tedaj je bila v	nas	vseh sramota in v ušesih	A
kupovalke? Ko pa je bilo v	nas	vseh samo tat in tat.	A
Ti si tat, osramotil si	nas.	In njegova mama se joče	A
takrat pa je prišlo na	nas	kakor strela.Nono mu je	A
hitro, ko da beži od	nas.	« Pomolčala je.	A
dopoldan. Mogoče bo tudi za	nas	nekoč pritrkavanje metel	A
lastnina. »Samo pri	nas	jih imamo,« je rekel Maks	A
v zapor vsakega izmed	nas,	takoj ko se rodi,« je	A
v lončkih na oknih in	nas	pelje na sprehod in ves	A
v temi. Bodi vojak za	nas,	ki smo ti zmrcvarili ljudi	A
»Ne. Samo prevrat bi	nas	morda prečistil.Skriti	A
»Saj. A	nas,	veš, kam peljejo nas?	A
nas, veš, kam peljejo	nas?	« Albert se je namrdnil	A
je namrdnil. »Nekam	nas	morajo peljati,« je rekel	A
takó bi jih sežgali pri	nas,	« je rekel. Imel je širok	A
krematorijski svet nihče izmed	nas	nikoli imel opraviti z	A
prerezal bulo.« »Toliko	nas	je, ki smo rezali bule	A
zdaj po koncu vojske za	nas	vse, da smo kakor ona	A
začne uhajati. Nekako	nas	samo počasi omamlja.In	A
sem mislil, da se je pri	nas	res vse spremenilo in	A
nekoč, a si vedra zaradi	nas,	ki nočemo misliti, da	A
ki nočemo misliti, da	nas	boš zapustila.Kakor otročiček	A
začelo ohlajati, a ne vabi	nas	več in po ma lem postaja	A
sveta. Nepoznan svet za	nas	seveda, ker mi se pri	A
seveda, ker mi se pri	nas	kvečjemu igramo takó,	A
imela o božiču cibibe. Pa	nas	zato mama lovi z iztepačem	A
kakor za pogrebom. Vsaj	nas	tukaj, ki cela dolga leta	A
tiste besede. Posebno če	nas	lepota obišče neoznanjena	A
takrat je bilo glasno pri	nas,	kaj?Takrat je bil moj	A
začelo življenje tukaj pri	nas!	Potem smo imeli vlado	A
skoraj vsak večer pri	nas.	Nu, res, med vojsko je	A
prečko stolice. »Pri	nas	je vse polno takšnih imen	A
glavno je to, da sta pri	nas	dve ‚plemeni’.To je poglavitno	A
boste rekli, da imate radi	nas,	Italijane. Toliko pa že	A
preprosta: Vi povabite	nas,	naj pridemo občudovat	A
bili od zmeraj tukaj pri	nas.	Eh, pa korektni, moj dragi	A
škarij. »Torej je tudi pri	nas	kaj zanimivega,« je porogljivo	A
bi lahko opisali tudi	nas,	ne samo gospodo?« »Nemalo	A
naj to razume. Ne marajo	nas.	A pravzaprav so levičarke	A
ona rekla: »V šoli so	nas	učili, kako da je on oče	A
učili, kako da je on oče	nas	vseh, in zmeraj smo peli	A
nagledate jezera, a za	nas,	ki brzimo mimo njega na	A
mimo njega na kolesih, za	nas	so seveda pomaranče tudi	A
avtomobilske ceste. Za	nas	so kakor telegrafski drogovi	A
obcestni kamni. Ker za	nas	so predvsem važni samo	A
žene edina resnica, ki	nas	po ti vojski lahko reši	A
Čisto preprosto. Kakor	nas	v šoli učijo pisanja in	A
pa nikjer nič ne piše o	nas.	« »Oh, o naših šolskih	A
in snoči? Kaj niso pri	nas	dvajset let tako delali	A
rdečica. Taki smo: sram	nas	je svojega lastnega srca	A
kakor je prihajala pri	nas	doma.Tudi pri nas so pihali	A
pri nas doma. Tudi pri	nas	so pihali vetrovi, toda	A
in rahle kosti. Prvi je	nas	pozdravil Šeki, ki se	A
zahtevali od očeta, naj	nas	pelje še k Matevžu na	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani