Prijetni vtis mi je kalilo veliko število otrok, ki so se gnetli po hiši, in pa nenavadna množica žensk, ki so polnile sobo, glasno milovale bolnico in se zvedavo ozirale po meni. »Preveč nas je, veliko preveč!« sem rekel, preden sem stopil v sobo. Ženice so se začele dregati s komolci in se med seboj izgovarjale, češ beži ti, jaz sem teta ali sestra ali svakinja ali prijateljica, a zganila se ni nobena; vse so hotele ostati blizu, da bi pasle svojo radovednost.