Pravzaprav sem ga nekega dne spoznal ravno v trenutku, ko sem Leifa iskal zavoljo Iva. Poletje je bilo sijajno, a ni bilo za nas; kakšenkrat se je pogled, ko si šel navzdol po stopnicah, vendar ustavil v oddaljeni dolini, ki se je kakor zdaj sončila v globokem prepadu. Toplota je trepetala nad ujetim mirnim svetom daleč pod nami in naše punčice so ga opazovale, kakor da ga gledajo skozi vodene leče obrnjenega daljnogleda.