Ko sem jo hotel vprašati, kdaj pride mati v hišo, me je presekala s tako rezkim: »Zgini, smrkavec!« da sem onemel navzlic veliki skrbi in radovednosti. Tiste dni je bila pri nas Reza Matajkcova, priletna deklina, ki je oskrbovala kravo v hlevu, šarila po hiši in kuhala. Ni bila napačna ta »teta«, molčala je ves dan, na naša vprašanja je skomizgnila z rameni, ni nas svarila ali tepla, tudi ne ko smo razbili veliko lončeno kozico, ki nam jo je dala »postrgati«.