nova beseda iz Slovenije
je rekla in stisnila Martinu roko. Martin še | zmerom | ni prišel do besede. »Tukaj ni slabo | A |
hišo in posestvo, zdaj pa tako.« Govorila je | zmerom | glasneje, da ji je zapiralo sapo.Globoko se | A |
tako hudo kakor v mestu. Tu se kos kruha še | zmerom | najde.Saj se bo že našla kakšna rešitev. | A |
kotlina dobila mogočnejši in resnejši obraz. Še | zmerom | je bila to zaokrožena obala, toda morje je postalo | A |
pristavila: » - Dragica je sitna, Mirica je | zmerom | zaspana, a naš Peter, ta nesrečni fant, pa je | A |
zaspana, a naš Peter, ta nesrečni fant, pa je | zmerom | čuden.« Potem je spravila pismo v zavitek | A |
naglušen in, če je kdo kaj zatulil vanj, je | zmerom | zamomljal: »Da, zdaj pa zdaj, sreča | A |
njej, saj ni v dragi hiši. Strežek pa je še | zmerom | upal, da se bo vrnila. Kadar mu je poslala denar | A |
bo vrnila. Kadar mu je poslala denar, mu je | zmerom | obljubila tudi obisk - in tako je vselej, kadar | A |
Testamenta ni napisal. Oba Čargova sta še | zmerom | zaprta v Rimu.France je hudo bolan. | A |
leži in se bo še opomogel. Drugače pa je še | zmerom, | kakršen je bil.Celo potolažiti se je dal. | A |
za rabo, je rekla,« je dodala Zinka. »Saj ne | zmerom, | « je rekel Venček.»In zdaj spim na peči.« | A |
puščoba. Velika miza je bila na istem mestu, še | zmerom | nekoliko odmaknjena od stene, čeprav že zdavnaj | A |
Tone «, kakor so ga imenovali na vasi, ker je | zmerom | spal, je popoldne prinesel težko skrinjo, jo | A |
pri starih babah. »Zaspani Tone « je bil še | zmerom | prehlajen, ležal je na peči in marljivo spal | A |
tepka je že poganjala popke in je ponoči še | zmerom | prasketala po lesenem opažu.Venc je vtaknil | A |
je šlo. Pripadli so Italiji in Italije so se | zmerom | bali.Bernard Tul se je še dobro spominjal, kako | A |
manj - kruha sploh niso poznali - davkov in ust | zmerom | več. Sredi zime je prispela vest, da | A |
ovohaval pes, poganjal človek ali kaj, je nihala | zmerom | hitreje, zmerom v večjih lokih, nihanje je postajalo | A |
poganjal človek ali kaj, je nihala zmerom hitreje, | zmerom | v večjih lokih, nihanje je postajalo močnejše | A |
Antón je pogledal mimo prijatelja, ki si je še | zmerom | dal opravka s škornji, nekje mimo Johanove glave | A |
se ukvarja z židovskim vprašanjem, jaz pa še | zmerom | nisem videl Žida. Je ta človek hotel reči | A |
čisto vest,« odgovarja oni, »ta je, primojdunaj, | zmerom | pripravljen.« »Zakaj ste vsi mokri?« vpraša | A |
vsakega sovražnika; zdelo se mu je, kakor bi bil | zmerom | še vklenjen.Prvi spregovori Rožanec: »No Juri | A |
spominjam več.« »O jaz pa dobro, in zato te imam še | zmerom | rad, in ti ostaneš pri nas.Veš kaj? | A |
kakor tisti svetnik v desnem oltarju, ki tudi | zmerom | v človeka gleda.« »Star mora biti človek in | A |
prebivalci. Tja pojdem, si reče; domačo vas | zmerom | lahko vidim, nesreča pa me nemara tam ne bo | A |
seno. Ti pa tako misli, mati, da je božja volja | zmerom | dobrotna.Bog nam včasih doma kolo stare, da | A |
polomil ves plot. Kaj pa zet, Petan, ali še | zmerom | popotuje? Vsa dota pojde.« | A |
zgubančeno čelo visé. Njegova brada, popred | zmerom | gladka kot lice novorojenega deteta, zdaj gotovo | A |
štirinajsto leto; velik si že in dosti močan, | zmerom | menda ne boš delal mlinov pri studencih, vedno | A |
Gospodar mu da piti in jesti. »Kočmur, ali vi pa | zmerom | cesarskega puhate?« se obrne tihotapski gospodar | A |
proti gozdarju, ki si ga je natlačil pipico. » | Zmerom. | « »Bi vi si vsaj mogli privoščiti boljšega. | A |
tega mi ne bo manjkalo.« »Svojeglaven si bil | zmerom. | Ali kdo mi bo to blago spravil dol? | A |
dostojnost, ko se vedno dolgočasimo tu v gradu, | zmerom | smo sami, ne pridemo v nobeno družbo, zdaj je | A |
človek bi moral povsod sam biti, s posli je | zmerom | velik križ,« izgovarja se krčmarica, ker ona | A |
Bodisi človek še pri tako dobrih ljudeh, doma je | zmerom | najbolje.Rajši bi danes nego jutri spet videl | A |
nekoliko časa Boltovec. »Današnja noč, to sem | zmerom | slišala, ima posebne moči,« pravi na to Levka | A |
nisem prej vedel, da si ti v Gorici! Govorili so | zmerom, | da si nekje daleč, sam bogvedi kje.In tudi domov | A |
Naprej«, katerega, dasi ni več nov, človek še | zmerom | rad sliši, ako se poje tako čuteno in navdušeno | A |
kmečko občinstvo? Tak človek posluša in posluša, | zmerom | se nadeja, da pride kaj zanj umljivega, časih | A |
hodijo tudi sosedje gledat jaslice, soba se | zmerom | bolj polni, mnogi so že oblečeni za polnočno | A |
gotovo šest, deset in šest je pa tudi po Močniku | zmerom | šestnajst.O da bi ga potipal Poberin! | A |
členkovite in vse enake. Enakost ali enoličnost pa | zmerom | pomeni nepopolnost ali nedovršenost, kakor je | A |
je, kako se hrbtni koš odmika od trupla in se | zmerom | više vzdiguje.S košem se potem upre v kako stvar | A |
drugače bi mu podrobno raziskovanje utegnilo za | zmerom | pokvariti slast do rakov.V tem moramo pohvaliti | A |
svojem ždišču, držeč pred seboj klešče, ki so | zmerom | pripravljene pograbiti vse, kar bi užitnega | A |
/ . / stran 54 . / repom, a nikoli naprej, | zmerom | nazaj ritensko.Za to ima tudi tehtne razloge | A |
razloge. Uzmikajoč rak ima svojega sovražnika | zmerom | lahko na očeh in je vedno pripravljen na obrabo | A |
prvega svojega očaka počenši. In vendar so | zmerom | dobro izhajali.Pa kdo bi grajal raka zaradi | A |
žugal z lokom. Vsaj toliko ga moraš imeti | zmerom, | da si lahko nove gosli kupiš, če ti jih, vrag | A |
Minilo je potem leto in nekateri dan. Krpan je pa | zmerom | tovoril po hribih in dolinah.Kar se pripeti | A |
ko dve leti, kar sva se videla. No vi ste še | zmerom | lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.« | A |
gospoda poleti hladit se. Cesar, ki mu je bil | zmerom | za petami, brž priteče in zavpije: »Krpan! | A |
ne bova peš lasala?« Cesar, zastran lipe še | zmerom | nekoliko nevšečen, pravi: »Pojdi, pa vzemi konja | A |
tudi kobilica, ki se ji pravi kozica, ni vajena | zmerom | ob suhi krmi.Doma se je pasla po gozdu, na potu | A |
moral pokazati neslovenec - Korytko. Pot je bil | zmerom | enak.Šli smo zdaj skozi borovje in smrečje, | A |
obrnil. Mrtoláz pa se je menil po nemško in | zmerom | od pijače, kar je Dolenjčev najljubši pogovor | A |
čudna prigodba! Kakor da bi za svetnika bil še | zmerom | dober, kdor za nobeno drugo rabo ni!Vendar me | A |
Naj govori naš kaplan, kar hoče, pravde so | zmerom | bile in bodo.Kaj bi tisto! | A |
Niti jaz ne menim, dasi celo slavna povest, ki | zmerom | Bežancu pošteno pritrkava, ni zamolčala, kako | A |
stolovála pri možu prosjaku samem, kateremu je | zmerom | kaj na uho pripovedovala, kar je tudi vedel | A |
»Ali so še pri moči?« »Bili so ... | zmerom | ... pa saj veš, zima starega človeka prevzame | A |
misli, kajti mi je nekdo povedal, da Rusija | zmerom | drugače pravi, kakor misli, ker misli, da bi | A |
si preveč truden. Tudi jaz ti bom pisala, ki | zmerom | nate mislim in te tako težko čakam. Zbogom! | A |
tesno ... Čutil je vedno jasneje, da je izobčen za | zmerom, | da je smešen, brezpomemben, nepotreben ...Zabavali | A |
in citrami sključeni cigan ... Ob oknu je še | zmerom | stala plavooka njegova ljubica, zakrivala si | A |
nerazumljívi strah ga je prevzemal kljub temu | zmerom | silneje; posebno vsled negotovosti, ki je plavala | A |
slišal že nekoč tisti glas; in ta občutek je bil | zmerom | bolj razločen v njegovem srcu in zmerom bolj | A |
bil zmerom bolj razločen v njegovem srcu in | zmerom | bolj neroden, skoraj je bil podoben tisti plahosti | A |
da so se obračale nedolžne oči Frčajeve Hane | zmerom | naravnost v kaplana in v njegov jetični obraz | A |
Na, toči!“ Alešu je bilo | zmerom | bolj neprijetno; rad bi bil vprašal, ni vedel | A |
jezen Aleš, ker ni ugledal Frčajeve Hane. | Zmerom | jo je videl tam, tako natanko in brez razločka | A |
nasmehnila, Aleš pa je bil, sam ni vedel zakaj, | zmerom | bolj vesel in samo se mu je smejalo v srcu. | A |
bi? Kaj bi?“ je odgovoril Aleš ponižno kakor | zmerom. | ”Pravijo, da se ženiš!“ ga je ogovoril debel | A |
Vzdigni!“ | Zmerom | bolj tihe so bile njegove besede, preglasil | A |
nekoliko odcvela, ampak par rozin bi človek | zmerom | še našel in tudi jaz nisem več mlad!“ S pazljivi | A |
morda časi malo stran pogleda!“ je mislil Aleš. ” | Zmerom | se ne bo sukal okoli mene in če ga je sram, | A |
resnični skesanosti so gledale njegove oči še | zmerom | vse drugačna lica in vse drugačna telesa.Tako | A |
je zdelo, da ga je ugriznila; poskakovala je | zmerom | više, na prsi, v obraz, in Aleš se je branil | A |
je bilo samo zunanje; a moje srce, kakor veš, | zmerom | enako ... Stanko sem rad imel, kakor prej, - ne | A |
...“ ”Občudujem te, Petrček; ti si v resnici | zmerom | enak ...“ Hotel sem nekaj pristaviti, a požrl | A |
kaj ste tačas doživeli; na potovanju se doživi | zmerom | kaj zanimivega, medtem ko ni v naši puščavi | A |
prav ničesar ne. Moj mož je takó suhoparen; | zmerom | molči: saj ga vidite; popolnoma tak je, kakršen | A |
morejo, - Peter se pa zató prav nič ne briga; | zmerom | je na polju ali v prodajalni; kadar je pa doma | A |
oditi. Do kolodvora imava skoro četrt ure in | zmerom | je boljše, da tam čakava, kakor da zamudiva | A |
ali rdeče pike; palca na rokah sta se vrtila | zmerom | bolj počasi, dokler nista naposled popolnoma | A |
vendar pišeš, če ne veš ničesar novega povedati? | Zmerom | ta 𠆭raga moja!‘ - 𠆭raga moja!‘Piši vendar | A |
bodi takó neroden ... Če si začel, tedàj mi piši | zmerom, | ali pa povej, da nočeš.Saj sem ti že povedala | A |
je vselej nekako milo storilo, čeravno je bil | zmerom | prepričan o svoji nenavadni sreči ...Na zadnji | A |
mogoče veliko veselih obrazov; ti pa se držiš | zmerom | kislo, kakor tam na oni strani stotnikova dekla | A |
obraz se mu nekoliko omrači. ”Franceljnu je | zmerom | slabše; bojim se, da ne bo dolgo tako ... in jaz | A |
nikar ne pusti iz šole! Zdaj je v peti, in | zmerom | je dobro zdelaval, - zakaj bi ne nadaljeval | A |
pričel! ... Ah, in tako je bilo vsak dan in še | zmerom | hujše, kolikor bolj se je slavnost bližala | A |
stran 145 . / pa so ga takoj odvedli v Dol ... In | zmerom | je bledel o slavnosti, o pevskih vajah, o skušnjah | A |
njega opazujemo ... Kako zlobne, rdeče oči ima, | zmerom | solzne, kakor kakšen pijanec.In pije ga res | A |
Tam na divanu sedi njegova žena; sama, kakor | zmerom. | Še zdaj ne govori prav dobro slovensko; tako | A |
se dela, kakor bi se ji ne ljubilo govoriti; | zmerom | molči in gleda predse.In nazadnje, kaj se vam | A |
Potrebujejo vas neobhodno, jaz sem o tem prepričana. | Zmerom | vendar ne bote železniški uradnik ...Kaj vam od | A |
vselej pové drugačno zgodbo; še dom njegov ni | zmerom | na enem kraju.Časih bi se mi zdelo; da je iz | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |