zmerom (101-200)

OSMI PRIZOR G r o z d GROZD je še	zmerom	v spalni suknji: Taka je torej ta reč!Takrat	A
GORNIK: Ščuka ni blazen. GROZD: Ne ... ne	zmerom.	Časih je bil pameten in imel sem ga rad.	A
streljati? GORNIK: Se ne streljam rad; je	zmerom	nekaj nevarnosti zraven.- Oprostite mi, gospod	A
napravil? KREMŽAR in Klander morata, kakor	zmerom,	govoriti profesorsko dostojno: To presega vse	A
ve, da je rekel, to je že tolikokrat rekel.	Zmerom	to govori. ZORISLAVA Zmerom!	A
Zmerom to govori. ZORISLAVA	Zmerom!	‒ In ti tudi njega ljubiš?	A
Le stari gospod je siten. Misli, da moramo	zmerom	delati, ometati, brisati, kjer treba ni.Ko bi	A
moraš sam izprevideti, da je v tem slučaju in	zmerom	dobro, če se človek malo zataji, če je vljudnejši	A
vedó, kako srečne so, ko imajo vsega in morejo	zmerom	med ljudi priti! Mi pak moramo v tem oddaljenem	A
HERMAN »Ne spominjam!« Ti se pač	zmerom	premalo spominjaš, kdo si ali kdo imaš biti	A
čast imena celjskega, tekaš, kakor slišim, še	zmerom	za ženskami okoli kakor kakov osemnajstletni	A
zarad ene služkinje zardeti pred menoj? Meni se	zmerom	bolj zdi, da si še dečak, ne mož. FRIDRIH	A
Zakaj bi se vas bala, saj ste bili vendar	zmerom	dobri z menoj. Samo ... FRIDRIH No, kaj ... samó	A
nekaj drugega reči. Govorite: dober sem vam bil	zmerom,	samo ...? Kaj samo?	A
sin naj mi zameri ali ne zameri ‒ v sebe še	zmerom	več zaupam nego li vanj. Posebno dosti za slavo	A
včeraj od kakšnega popotnega pesnika naučil!	Zmerom	se mi je zdelo, da nekaj ženske v tebi tiči	A
Kako se ti bom zahvalila? JANKO Ne misli	zmerom	o tem. VERONIKA Ne misliti?	A
ampak samo na videz, samo za enkrat, ne za	zmerom.	To hočem od njega slišati, samo to, in potlej	A
Radovednost Le posameznik se stara, svet je star, a	zmerom	nov. Zmerom nov nas vara, čara duh in lik njegov	A
posameznik se stara, svet je star, a zmerom nov.	Zmerom	nov nas vara, čara duh in lik njegov. Naj smo	A
gorke svetle sobe k meni gor prihajajo.	Zmerom	tišji so akordi; komaj še dotikajo se	A
In so tarnali, jokali, in še bolj in	zmerom	bolj; on pa sname z nog sandale, položi	A
solzá neštetih mojih? . / . / stran 79 . /	Zmerom	vidim tiste dneve, kot bi jih živela danes	A
obledelim trakom sentimentalnosti, ki se mi je	zmerom	takó lepo podala. Morda živí v tej ali oni pokrajini	A
do mene - da diha iz tega skromnega šopka še	zmerom	duh vijolic, ki so nekdaj cvetele. Kakšno	A
grehu, iz katerega se rodi potem novo kesanje, -	zmerom	nova pomlad in nova jesen, zmerom novo življenje	A
kesanje, - zmerom nova pomlad in nova jesen,	zmerom	novo življenje ... Kakó strašno je človeku,	A
brezkončnih, meglenih ulicah, se potika ondod še	zmerom,	prav takó, kakor je bil ostal v zakajeni beznici	A
se trudim, ne morem jih zamazati z blatom -	zmerom	spet prisijejo na dan.Zmerom spet se mi pogled	A
zamazati z blatom - zmerom spet prisijejo na dan.	Zmerom	spet se mi pogled zastrè in gleda nazaj v nedolžno	A
ki hodi pred mano in se mi umika neprestano.	Zmerom	še mi je težkó, če pomislim, da bi moral udinjati	A
miroljubnega in ljudem prijetnega človeka gleda še	zmerom	- ob lepih spomladanskih dneh najbolj - vesela	A
te spominjam, Minka, na neko podobo, ki mi je	zmerom	v mislih in ki je gotovo znana tudi tebi, ker	A
ali glej, švignil je mimo in izginil je za	zmerom.	Pomisli, sanje moje duše so izginile za zmerom	A
zmerom. Pomisli, sanje moje duše so izginile za	zmerom.	Takó, Minka, je šlo vse mimo mene.	A
To so tarnali, jokáli, in še bolj in	zmerom	bolj; on pa sname z nog sandale, položí	A
se smeje glasno: ‚Reci, ali ni to krasno?	Zmerom	še je doli!‘“ DA JE MOJ OBRuZ OTOŽEN?	A
-- kaj boš s tem opravil? Najboljše je še	zmerom:	sédi k mizi; namesto da bi se moralno davil	A
V njem že nosim ljubezen verno, spremlja me	zmerom	in povsod; davno z vdanostjo neizmerno ljubim	A
cesti pa ne smem, ti šentani so pob′či, k′ me	zmerom	čakajo. Šest godcev bom najel, od ljub′ce slovo	A
saj t′ nisem nič žal′ga storila, saj bila sem	zmerom	le tvoje dekle, le tebe sem zvesto ljubila.	A
zlate pri vsakem kosil′ No ubogo bom vzel, bom	zmerom	vesel: jo žiher skloftam, pa objamem jo sam	A
je obraz. Kadar se spravi Tona nanj, ga obide	zmerom	neka čudna mrtvičnost: kakor da straši rajnka	A
Vidiš, to je bila potuha! Samo ti si bila	zmerom	v milosti pri njej.V pravici ali ne: kikljica	A
pristranosti v zakonskih bojih staršev. Bila jih je	zmerom	vajena, zato so se ji zdeli tako vsakdanje nujni	A
miru niti hipec; venomer bi pil, govoril, pel.	Zmerom	mora kdo tičati poleg njega, poslušati njegove	A
Nesrečen boš. Na posestvo ne pozabiš...	zmerom	ti bo žal...Radi mene... nič se ne pomišljaj!	A
ceste; pogled ji je sovražen. Janez stopa	zmerom	hitreje, Katra si urno briše oči.Ko stoji pred	A
Nemirno se ozira v Janeza, ki rine z glavo	zmerom	bliže, z izbuljenimi očmi, z napetimi žilami	A
»Tebi je bolj sila, pravijo. Jaz sem že	zmerom	čakal, kdaj pojdemo k pogrebu.Še nisi utonil	A
je njegova putika nedolžnejša in skromnejša...	Zmerom	nestrpnejši postaja.Igra ga ne zanima.	A
ne hodi v Trst. Saj se s tem še ne odreče za	zmerom	svojim ženitvenim načrtom.Ali je že vseh dni	A
pogostejša, prepirčki se pojavljajo, strasti se	zmerom	hujše krešejo v križajočih se pogledih.Renonse	A
ko bi zahtevali enake deleže, Tona pa je bila	zmerom	računala, da odnese glavni del.Ali bi bila stvar	A
Skrben je in brižen, brez strahu in brez bojazni,	zmerom	krog bolnika, da pazi in postreže, da steče	A
nezavesti - spanje bolnikovo je bilo postajalo	zmerom	naravnejše in mirnejše, dihanje pravilnejše	A
ozračje. Takó se najbrž tudi ptič feniks ni za	zmerom	rešil pepela, iz katerega je vzletel. Zdaj sem	A
Temnikarjev Andrejc je klel.	Zmerom	je klel.‘V svojem lazu bom crknil, hudič.	A
Ubijali so nas, ubili nas niso. Še	zmerom	umiramo, a izumrli ne bomo.Za nami rasejo otroci	A
zjutraj, opoldan in zvečer. Takrat se skoro	zmerom	zjočem.Še nekaj, Martin.	A
vrbje na njive in travnike. Na videz sta tam še	zmerom	njiva in travnik, toda ko se voda odteče, je	A
Molili so zate. Jaz pa sem	zmerom	pravil:Bog ve, skoraj ne verjamem, da bi pustil	A
/ Prišel je do travnika; konji so bili še	zmerom	tam, privezani k orehu, kakor jih je privezal	A
vrata, da so se le s težavo odpirala. Žefa je še	zmerom	srbelo pod pazduho in okrog pasu; že dvakrat	A
Seveda, za posteljo in za deklo bi ti bila še	zmerom	dobra.In je sklenila, da ne pojde k njemu.	A
razširjena. Ne smemo pa misliti, da je narod ostal	zmerom	na istem mestu spisov Andrejčkovega Jožeta,	A
samo za spoznanje dvignil obrvi, pogledal me še	zmerom	ni. »Pravi: h 7.	A
sem takoj planil k oknu. Mladika je bila še	zmerom	tam in na njej še dva lista. Gosenica je požrla	A
Mladika se je vrnila, in gosenica je bila še	zmerom	na njej, čeravno je mladika začutila, da je	A
GOSENICA 41 . / . \/ . / Po hodnikih se je še	zmerom	razbijala pesem jetnikov in nad njo je plaval	A
ponižni, toda pod pepelom te njihove ponižnosti še	zmerom	tli strupena žerjavica ogorčenosti in jeze,	A
ne smejo kar tako razmetavati denarja? Saj je	zmerom	toliko in toliko drugih krvavo potrebnih stvari	A
navadnemu zaboju s širokim napisom „Confitures Cirio	zmerom	in povsod" ali pa „Vzemite po kosilu pomarančo	A
neba, na katerem se trgajo oblaki. Drugi pa še	zmerom	vpijejo, se kotalijo po hodnikih in naglo urejajo	A
hiši in celo na cesto. Vstopi stražnik, ki je	zmerom	v pripravljenosti pred takimi „lopovskimi gnezdi	A
druge s svojim hreščečim tenorjem. V hiši še	zmerom	tu pa tam kaj zrogovilijo. Ferletis ponovno	A
Sedaj imamo teran. Vino je	zmerom	boljše od vode.In kraške korenine, bosi raztrgani	A
pesem mladosti v sočnih dneh. Sonce se vozi	zmerom	niže.In kadar je mrak, pade dekletu rdeče‐pisana	A
In danes, ko eno teh smrti zapišem, me je še	zmerom	strah. II.	A
mama, ti ne veš, kaj si mi dala in kaj mi še	zmerom	daješ.Ne bom ti pisal dolgega pisma.	A
od tega, samo v nevarnost se podaja. Doma so	zmerom	v strahu zanj.Mati ga je že večkrat s sklenjenimi	A
postala po vojni obmejna; mejo pa je potreba	zmerom	stražiti, posebno še, če človek nima soseda	A
sto drugih njenih sladkosti. In takrat skoraj	zmerom	globoko potegne vase dim, potem zakroži ustnice	A
je v čebru namakal leskove palice, da bi bile	zmerom	pripravljene, ko bi tepli tlačane.	A
hočemo, rjovejo in planejo po zemlji. Ljudje še	zmerom	delajo.Še se bliskajo krampi v lazovih in plugi	A
je bilo prevzeto od vožnje, v ušesih mu je še	zmerom	brnela pesem, ki jo je pritajeno požvižgaval	A
zamahnil z roko in šel dalje. Copate so še	zmerom	plavale po prahu, ki je bil hladen, v svoje	A
/ Stopil je iz vasi, tu pa tam so babe še	zmerom	gledale za njim.Ni šel po glavni cesti, vedel	A
senco, ki je huškala mimo. Prag je bil še	zmerom	tisti: velika skrilj, ki se je prav za spoznanje	A
pri peči - in ker je bil gospodar jecljač, je	zmerom	kričal, da se mu ni zadevalo: »Češčena	A
vzame k sebi. Te, te, te, petnajst petelinov,	zmerom	sem govoril, da je sreča doma.Toda bajtarji	A
prej takšen, kakršen je bil. Po vojni je še	zmerom	delal v pristanišču, dokler je bilo kaj dela	A
prvega jesenskega deževja pa do Velike noči	zmerom	zaprta. Zibel je bila pri peči, Martin	A
Take zgodbe se dogajajo še danes. Še	zmerom	hodijo dekletas fanti po rosnih travnikih in	A
petnajst petelinov, mir naj bi dali, saj to jim	zmerom	pravim,«je zaključil Cestar, ponosljal in šel	A
se je Ernest znašel na cesti. Zahajal je še	zmerom	v tajne organizacije in govoril navdušene govore	A
verjel v to svoje prepričanje, na tihem ga je še	zmerom	pekla vest.In da bi se kolikor toliko opral	A
usmiljenja, ker je preveč trpela. Križ jo je	zmerom	bolel in vse prste je imela razjedene od vode	A
stene prebeliš zunaj in znotraj, so zidovi še	zmerom	razpokani in tramovje gnilo.«In Martin je nadaljeval	A
klobuček s ptičkom. Na njenem obrazu je bilo še	zmerom	nekaj finega, čeprav so bila lica udrta in razorana	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani