Poznal je tudi vsako drevo, vsak grm in ne le samo, dokler je bil še zelen na deblu, ampak tudi vsak posekan in obdelan les. Ko je bil Tonček štirinajst let star, ravno na njegovega godu dan, ko je Mina po obedu pospravila z mize, ga gozdar nagovori: »Tonček, ti si danes spolnil štirinajsto leto; velik si že in dosti močan, zmerom menda ne boš delal mlinov pri studencih, vedno ne boš iskal ptičjih gnezd, enkrat se boš moral vendarle lotiti kakega dela. Povej mi, kaj te najbolj veseli?«