nova beseda iz Slovenije

učitelj (801-900)


Mislilo se je, da najbrž profesor Kersnik,      učitelj      fizike v osmi šoli, ali pa morda dosedanji prefekt  A
pomenkovala vedno po slovensko, pozneje, ko sem bil že      učitelj      na Hrvaškem, pa po ilirsko, kar mu je tako ugajalo  A
Kleemannu in Petruzziju, ki pa žal ni bil nikdar moj      učitelj.      Ali še ti trije niso nikdar opominjali svojih  A
tako gospodične, katerih oče je uradnik ali      učitelj.     Uradnikov samih pa ne dobiš za našo stranko nikoli  A
prècej od direkcije in se vrne v Zagreb kot prost      učitelj.      Profesorji smo svojega novega ravnatelja malone  A
s svojim nesramnim gobcem in vedenjem, se je      učitelj      kuge zbal, jo jel ostro kaznovati in, ker ni  A
Vodja skrivačev je bil baje neki zelo brihten      učitelj      z Dolenjskega.Skrivači so imeli svoje bunkerje  A
zagrozili, da bodo kaznovani kakor dezerterji.      Učitelj      je odgovoril v pismu na dolgo, da je bolan,  A
brigade je bil Lokovšek Jan. Po poklicu je bil      učitelj;      bil je zelo zgovoren in razgledan. Brigadni  A
Da so se predali, jih je pregovoril neki      učitelj.     Njihov komandant, bivši podoficir, pa je ležal  A
pustil nam, kar je našega,« se je oglasil drugi      učitelj      in začel dokazovati Tonetu, koliko našega bogastva  A
znali tudi dobro računati. »Poglejte, gospod      učitelj,      oni dan mi je prinesel fantiček pokazat domačo  A
učil v tretjem razredu,« ga je narahlo zavrnil      učitelj      in zardel v obraz, kot bi hotel reči: Glej ga  A
pokimali Tonetu in se molče usedli zraven.      Učitelj      Polonček je takoj začel prerokovati o sestavu  A
župnika in župana. Sedaj je mnogo manj cenjen kot      učitelj.      Pri tem se je mladi zgovorni žandar obrnil k  A
Vprašal sem jih: ‚Povejte otroci, kateri gospod      učitelj      vas uči.’Spogledali so se, pet jih je zbežalo  A
stekli za vogal hiše in naju od tam opazovali.«      Učitelj      Polonček je zardel in se opravičeval, da v šoli  A
dvignili, pozdravili in odšli v temno zimsko noč.      Učitelj      Polonček se je obrnil k Tonetu Bergantu in mu  A
čeprav jim je znana vsaka Klemenčičeva pridiga.«      Učitelj      Polonček je utihnil in se zazrl v lepo natakarico  A
»Kaj kriza! Klerikalizem,« je zašepetal      učitelj.     »To je hudo za nas naprednjake.«   A
prišel,« mu je govoril nadučitelj. »Veste gospod      učitelj,      povedati vam moram,« je nadaljeval Milko, »da  A
odtujeval svojemu poklicu. Danes ni naš red več      učitelj      in dobrotnik ljudstva, danes smo podobni mrčesu  A
zgodovinar, matematik, vsak je razumel svoj predmet,      učitelj      slovenščine ga ni.Ko smo prilezli s snovjo do  A
‚Ravno tako sem dejal. A      učitelj      je rekel, da je moj narodič za ljubezen premajhen  A
»No,« je dejal moj učenec. »Gospod      učitelj,      obrnite žepe!« »Saj smo jih vsi!« se je smejal  A
ve Dana Grudnova, da je sedanji gimnazijski      učitelj      Tone Sevnikar nekdanji visokošolec Tonček?In  A
sem dokončaval srednje šole. Moj oče je bil      učitelj,      organist, siv, debel, dobrodušen in mene je  A
Evelina in Lina I. Edmund Gaber, glasbeni      učitelj      tuintu na učiteljišču, se je zamislil z vsemi  A
vse v redu, ali vendar ni mogoče. Če glasbeni      učitelj      Gaber vse skupaj premisli, če si takole stvari  A
olepotičenem odru, na takem, kakor ga je nam opisal      učitelj      v šoli.Pojem tam ali igram na violino, tako  A
mu položi roko na rame. »Izonis,« reče, »moj      učitelj      si bil, dobro veš, da sem se rodil kot človek  A
Helena in zdaj mi res ni več kazalo zamujati.      Učitelj      nam je včasih bral iz knjige Pod svobodnim soncem  A
Niti v šoli ne.      Učitelj      nam je bral iz knjige Pod svobodnim soncem in  A
nabirale že v telovadnici. Smrkal je tudi      učitelj      in spraševal: »Čemu jočete?« Tega mu nihče ni  A
kjer ti bo brezmadežno vsajen sad Njega, ki bo      učitelj      ljudi in bo končno odrešil ta nesrečni svet  A
Doma so mi prepovedali.« Na Micikini glavi je      učitelj      res našel cela gnezdišča gnid.Miciko je bilo  A
»Nimam matere...«      Učitelj      jo je poslal domov in ji ukazal: »Kadar  A
Simon Jenko: Jeprški      učitelj      Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko  A
navadno pravijo: Navada železna srajca; jeprški      učitelj      pa je nasproti trdil: navada svilena srajca  A
dobrih štirinajst dni že končala, tako da je bil      učitelj      le nekatere dni v letu res učitelj.Farmani so  A
da je bil učitelj le nekatere dni v letu res      učitelj.     Farmani so trdili, da je učitelj tega kriv; učitelj  A
v letu res učitelj. Farmani so trdili, da je      učitelj      tega kriv; učitelj pa je starše dolžil, da otrók  A
Farmani so trdili, da je učitelj tega kriv;      učitelj      pa je starše dolžil, da otrók, ki prostovoljno  A
danes kaj zadržati.« Med tem pogovorom obesi      učitelj      svoj klobuk na kljuko poleg ure in se usede  A
Cvirnarjev navaden gost, to je celih trideset let.      Učitelj      pri zadnjih krčmarjevih besedah glavo podpre  A
šestdeset let?« »Triinšestdeset!« mu popravi      učitelj      in, kakor bi mu hitro šinila misel skoz glavo  A
»še ene manjka.« Ko vidi krojač, kako išče      učitelj      po pratiki, pogleda krčmarja in smeh mu sili  A
jo je učitelju zaso . / . / stran 6 . / lil.      Učitelj      na to opazko glavo vnemar vzdigne, Martinčka  A
povrnejo.« »Saj sem svoj denar, če sem ga,« odvrne      učitelj      precej ostro, nato pa pristavi z bolj pohlevnim  A
bil mislil« »Marsikdo bi tega ne verjel,« reče      učitelj,      »ali meni je to prav vseeno; kar vem, to vem  A
/ . / stran 8 . / »Kakor sem rekel,« začne      učitelj,      »to vse luna regira, to je polna luna.V pratiki  A
dobil. Čakaj, pa dalje poslušaj,« nadaljuje      učitelj      in prestriže besedo Martinčku, ko je ravno hotel  A
spet piškav oreh dobil,« mu zavrne neusmiljeni      učitelj.      »Tebi bi bilo vseeno, naj bo ščip popoldne  A
popoldne.« »To sem jaz tako iztuhtal,« poprime      učitelj,      »da dopoldne luna pomnožuje, popoldne pa zmanjšuje  A
da učitelja ni razumel. »Tako je,« povzame      učitelj,      »dopoldne se sme prištevati in pomnoževati,  A
cerkve, pred nedavnim za župana izvoljen. Ko ga      učitelj      zagleda, vstane, nalije kozarec do vrha in prišlecu  A
prinesi mi ga maseljc po štiriindvajset.«      Učitelj      se sicer jezen usede, ko pa se ključarjeve oči  A
bolj sam zase kakor za odgovor na vprašanje.      Učitelj      ne sili dalje v ključarja, ki ga ni videl kmalu  A
bi jih naši farmani kaj močno želeli,« reče      učitelj      vmes, »so neki precej trd gospod.« »Nekomu vsaj  A
Jeperci ne bili odveč.« »To je tako,« reče      učitelj,      »kakor se to vzame; šola je sama na sebi dobra  A
pije tule na mizi, pa naj zunaj stoji,« zavrne      učitelj,      izprazni kupico, vrže denar na mizo, ga molčé  A
da bi se spominjal rajnega fajmoštra, kakor      učitelj.     Še na misel mu ni poprej nikoli prišlo, da bi  A
je to zdel edini pripomoček, se ga je revni      učitelj      tudi z vso močjo poprijel.Več ko desetkrat je  A
prineslo?« »Ali bi ne bilo dobro,« nadaljuje      učitelj,      »ko bi se po farovžu toliko pospravilo, da bi  A
denarja so gospod potrošili samo za bukve!«      Učitelj      znosi vse knjige, kar jih je bilo po sobi, na  A
tleh. »Za božjo voljo, saj pravim,« se začudi      učitelj,      ko vidi toliko bukev, »rajnki so bili učen gospod  A
pajek, ki je na muhe prežal, je bil sam ujet.      Učitelj      ga lepo spravi v klobuk ter se varno pokrije  A
kaplana! »Ich wünsche mein Kompliment« ‒ ‒ jeclja      učitelj,      se prime za klobuk in se tako globoko prikloni  A
silil, kmetje pa se z začudenjem pogledujejo, ko      učitelj      vpričo gospoda klobuk na glavi obdrži. Šmarski  A
farovž gledat, in morebiti se tudi niso motili.      Učitelj      je še vedno stal, eno roko na klobuku in rdečico  A
Da bodo prihodnji gospod kam imeli,« brbota      učitelj,      »sem jaz mislil ‒ smo mi mislili, da bi bilo  A
vagati, ali so le hoteli gospoda posnemati.      Učitelj      bi se bil v zemljo pogreznil, tako ga je stresalo  A
srcu. Ko duhovni vidijo, kako spehan se je      učitelj      proč podal, stopijo za njim, da bi prijazna  A
kuhinje prikaže priletna dekla; saj drugih domačih      učitelj      ni imel, ker na ženitev misliti je bilo zanj  A
od ust do ust, tega ni treba praviti. Ko je      učitelj      vrata za seboj zaklenil, vrže vago pod klop  A
Pajek je bil že drugi dan v svoji ječi.      Učitelj      je medtem že večkrat pokrov varno odveznil in  A
ni bilo treba. »Le spi, le spi Jera!« pravi      učitelj,      ki široko koraka po sobi in roke mane.Jera si  A
in roke mane. Jera si ne da dvakrat povedati,      učitelj      pa v svojih mislih o gotovi terni kar ne najde  A
glavam. Jera je še vedno ležala in kakor je      učitelj      nestrpljivo pričakoval, da bi vstala, je vendar  A
in sto ti jih ne uide.« Pri zadnjih besedah      učitelj      Jero prijazno po rami potrka, da si dekla ni  A
»In če sama kaj hočeš priložiti,« nadaljuje      učitelj,      »tudi lahko storiš; prvi groš jaz plačam, in  A
prav hotela.« »Saj tudi ne bo treba,« odgovori      učitelj,      ki je že klobuk pokril in palico prijel in se  A
pričakovati, da bo kmalu jelo naškrapljati. Komaj ima      učitelj      vas za hrbtom, brž zgane bankovec, ki ga je  A
je bil Martinček. Po pouku, ki mu ga je dal      učitelj,      si je sestavil številke in koj pri prvi priložnosti  A
prepričati o veljavi omenjene umetnije. Zgodaj, kakor      učitelj,      je bil pokoncu; pa ker mu ni bilo treba čakati  A
na mostu. »Katere si pa stavil?« se smeje      učitelj,      ki je po človeški navadi sodil druge po sebi  A
navada. Martinček se obotavlja z odgovorom,      učitelj      pa, ki je danes židane volje, ga le sili in  A
pa so srečne! »Kako si pa rajtal?« se čudi      učitelj,      »saj si se zmotil, teh nisi mogel dobiti.«   A
novico. Tolažilo ga je samo to, da bi se bil      učitelj      lahko ravno tako zmotil, kakor se je on, ali  A
žalosten krik za hrbtom. Obrne se in vidi, kako      učitelj      z razpetima rokama skače po mostu in z zalitimi  A
najhujši curek Save. Ljudje, ki so videli, kako      učitelj      tarna po klobuku kakor človek, ki mu je ogenj  A
deročem Savinem teku uloviti ne more. Ko zgine      učitelj      za vrbami, zmaje krojač z glavó; in kakor bi  A
pogosto pogledovala skozi okno, kdaj da pride      učitelj      nazaj; pa ni ga bilo od nobene strani.Kakor  A
bledlo se mu je. »Ali si ga kaj videla?« popraša      učitelj      čez nekaj časa in se skuša usesti. »Koga sem  A
Teci za njim, primi ga, skoči v vodo!« začne      učitelj      in s prstom kaže za duri. Jera si zakrije oči  A
fajmošter pripeljali. Nihče ni vedel, kaj je      učitelj      počel potem, ko se je na produ za vrbami izgubil  A
Novi fajmošter so se pripeljali.      Učitelj      se je zbrihtal, zveden človek pa bi bil z glavo  A
je nadejal zboljšanja, zadnjikrat zgrabi. Ko      učitelj      začuje zvonenje in zve, da fajmošter pridejo  A
posteljo bolnikovo. Dobro uro po tem je bil      učitelj      mrtev. Niso pretekli trije dnevi po učiteljevi  A
fari. Iz hvaležnosti, da mu je vendar rajnki      učitelj      pravzaprav pomagal k sreči, mu je krojač dal  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA