nova beseda iz Slovenije
Mislilo se je, da najbrž profesor Kersnik, | učitelj | fizike v osmi šoli, ali pa morda dosedanji prefekt | A |
pomenkovala vedno po slovensko, pozneje, ko sem bil že | učitelj | na Hrvaškem, pa po ilirsko, kar mu je tako ugajalo | A |
Kleemannu in Petruzziju, ki pa žal ni bil nikdar moj | učitelj. | Ali še ti trije niso nikdar opominjali svojih | A |
tako gospodične, katerih oče je uradnik ali | učitelj. | Uradnikov samih pa ne dobiš za našo stranko nikoli | A |
prècej od direkcije in se vrne v Zagreb kot prost | učitelj. | Profesorji smo svojega novega ravnatelja malone | A |
s svojim nesramnim gobcem in vedenjem, se je | učitelj | kuge zbal, jo jel ostro kaznovati in, ker ni | A |
Vodja skrivačev je bil baje neki zelo brihten | učitelj | z Dolenjskega.Skrivači so imeli svoje bunkerje | A |
zagrozili, da bodo kaznovani kakor dezerterji. | Učitelj | je odgovoril v pismu na dolgo, da je bolan, | A |
brigade je bil Lokovšek Jan. Po poklicu je bil | učitelj; | bil je zelo zgovoren in razgledan. Brigadni | A |
Da so se predali, jih je pregovoril neki | učitelj. | Njihov komandant, bivši podoficir, pa je ležal | A |
pustil nam, kar je našega,« se je oglasil drugi | učitelj | in začel dokazovati Tonetu, koliko našega bogastva | A |
znali tudi dobro računati. »Poglejte, gospod | učitelj, | oni dan mi je prinesel fantiček pokazat domačo | A |
učil v tretjem razredu,« ga je narahlo zavrnil | učitelj | in zardel v obraz, kot bi hotel reči: Glej ga | A |
pokimali Tonetu in se molče usedli zraven. | Učitelj | Polonček je takoj začel prerokovati o sestavu | A |
župnika in župana. Sedaj je mnogo manj cenjen kot | učitelj. | Pri tem se je mladi zgovorni žandar obrnil k | A |
Vprašal sem jih: ‚Povejte otroci, kateri gospod | učitelj | vas uči.’Spogledali so se, pet jih je zbežalo | A |
stekli za vogal hiše in naju od tam opazovali.« | Učitelj | Polonček je zardel in se opravičeval, da v šoli | A |
dvignili, pozdravili in odšli v temno zimsko noč. | Učitelj | Polonček se je obrnil k Tonetu Bergantu in mu | A |
čeprav jim je znana vsaka Klemenčičeva pridiga.« | Učitelj | Polonček je utihnil in se zazrl v lepo natakarico | A |
»Kaj kriza! Klerikalizem,« je zašepetal | učitelj. | »To je hudo za nas naprednjake.« | A |
prišel,« mu je govoril nadučitelj. »Veste gospod | učitelj, | povedati vam moram,« je nadaljeval Milko, »da | A |
odtujeval svojemu poklicu. Danes ni naš red več | učitelj | in dobrotnik ljudstva, danes smo podobni mrčesu | A |
zgodovinar, matematik, vsak je razumel svoj predmet, | učitelj | slovenščine ga ni.Ko smo prilezli s snovjo do | A |
‚Ravno tako sem dejal. A | učitelj | je rekel, da je moj narodič za ljubezen premajhen | A |
»No,« je dejal moj učenec. »Gospod | učitelj, | obrnite žepe!« »Saj smo jih vsi!« se je smejal | A |
ve Dana Grudnova, da je sedanji gimnazijski | učitelj | Tone Sevnikar nekdanji visokošolec Tonček?In | A |
sem dokončaval srednje šole. Moj oče je bil | učitelj, | organist, siv, debel, dobrodušen in mene je | A |
Evelina in Lina I. Edmund Gaber, glasbeni | učitelj | tuintu na učiteljišču, se je zamislil z vsemi | A |
vse v redu, ali vendar ni mogoče. Če glasbeni | učitelj | Gaber vse skupaj premisli, če si takole stvari | A |
olepotičenem odru, na takem, kakor ga je nam opisal | učitelj | v šoli.Pojem tam ali igram na violino, tako | A |
mu položi roko na rame. »Izonis,« reče, »moj | učitelj | si bil, dobro veš, da sem se rodil kot človek | A |
Helena in zdaj mi res ni več kazalo zamujati. | Učitelj | nam je včasih bral iz knjige Pod svobodnim soncem | A |
Niti v šoli ne. | Učitelj | nam je bral iz knjige Pod svobodnim soncem in | A |
nabirale že v telovadnici. Smrkal je tudi | učitelj | in spraševal: »Čemu jočete?« Tega mu nihče ni | A |
kjer ti bo brezmadežno vsajen sad Njega, ki bo | učitelj | ljudi in bo končno odrešil ta nesrečni svet | A |
Doma so mi prepovedali.« Na Micikini glavi je | učitelj | res našel cela gnezdišča gnid.Miciko je bilo | A |
»Nimam matere...« | Učitelj | jo je poslal domov in ji ukazal: »Kadar | A |
Simon Jenko: Jeprški | učitelj | Virtualna slovenska knjigarna BESeDA (Franko | A |
navadno pravijo: Navada železna srajca; jeprški | učitelj | pa je nasproti trdil: navada svilena srajca | A |
dobrih štirinajst dni že končala, tako da je bil | učitelj | le nekatere dni v letu res učitelj.Farmani so | A |
da je bil učitelj le nekatere dni v letu res | učitelj. | Farmani so trdili, da je učitelj tega kriv; učitelj | A |
v letu res učitelj. Farmani so trdili, da je | učitelj | tega kriv; učitelj pa je starše dolžil, da otrók | A |
Farmani so trdili, da je učitelj tega kriv; | učitelj | pa je starše dolžil, da otrók, ki prostovoljno | A |
danes kaj zadržati.« Med tem pogovorom obesi | učitelj | svoj klobuk na kljuko poleg ure in se usede | A |
Cvirnarjev navaden gost, to je celih trideset let. | Učitelj | pri zadnjih krčmarjevih besedah glavo podpre | A |
šestdeset let?« »Triinšestdeset!« mu popravi | učitelj | in, kakor bi mu hitro šinila misel skoz glavo | A |
»še ene manjka.« Ko vidi krojač, kako išče | učitelj | po pratiki, pogleda krčmarja in smeh mu sili | A |
jo je učitelju zaso . / . / stran 6 . / lil. | Učitelj | na to opazko glavo vnemar vzdigne, Martinčka | A |
povrnejo.« »Saj sem svoj denar, če sem ga,« odvrne | učitelj | precej ostro, nato pa pristavi z bolj pohlevnim | A |
bil mislil« »Marsikdo bi tega ne verjel,« reče | učitelj, | »ali meni je to prav vseeno; kar vem, to vem | A |
/ . / stran 8 . / »Kakor sem rekel,« začne | učitelj, | »to vse luna regira, to je polna luna.V pratiki | A |
dobil. Čakaj, pa dalje poslušaj,« nadaljuje | učitelj | in prestriže besedo Martinčku, ko je ravno hotel | A |
spet piškav oreh dobil,« mu zavrne neusmiljeni | učitelj. | »Tebi bi bilo vseeno, naj bo ščip popoldne | A |
popoldne.« »To sem jaz tako iztuhtal,« poprime | učitelj, | »da dopoldne luna pomnožuje, popoldne pa zmanjšuje | A |
da učitelja ni razumel. »Tako je,« povzame | učitelj, | »dopoldne se sme prištevati in pomnoževati, | A |
cerkve, pred nedavnim za župana izvoljen. Ko ga | učitelj | zagleda, vstane, nalije kozarec do vrha in prišlecu | A |
prinesi mi ga maseljc po štiriindvajset.« | Učitelj | se sicer jezen usede, ko pa se ključarjeve oči | A |
bolj sam zase kakor za odgovor na vprašanje. | Učitelj | ne sili dalje v ključarja, ki ga ni videl kmalu | A |
bi jih naši farmani kaj močno želeli,« reče | učitelj | vmes, »so neki precej trd gospod.« »Nekomu vsaj | A |
Jeperci ne bili odveč.« »To je tako,« reče | učitelj, | »kakor se to vzame; šola je sama na sebi dobra | A |
pije tule na mizi, pa naj zunaj stoji,« zavrne | učitelj, | izprazni kupico, vrže denar na mizo, ga molčé | A |
da bi se spominjal rajnega fajmoštra, kakor | učitelj. | Še na misel mu ni poprej nikoli prišlo, da bi | A |
je to zdel edini pripomoček, se ga je revni | učitelj | tudi z vso močjo poprijel.Več ko desetkrat je | A |
prineslo?« »Ali bi ne bilo dobro,« nadaljuje | učitelj, | »ko bi se po farovžu toliko pospravilo, da bi | A |
denarja so gospod potrošili samo za bukve!« | Učitelj | znosi vse knjige, kar jih je bilo po sobi, na | A |
tleh. »Za božjo voljo, saj pravim,« se začudi | učitelj, | ko vidi toliko bukev, »rajnki so bili učen gospod | A |
pajek, ki je na muhe prežal, je bil sam ujet. | Učitelj | ga lepo spravi v klobuk ter se varno pokrije | A |
kaplana! »Ich wünsche mein Kompliment« ‒ ‒ jeclja | učitelj, | se prime za klobuk in se tako globoko prikloni | A |
silil, kmetje pa se z začudenjem pogledujejo, ko | učitelj | vpričo gospoda klobuk na glavi obdrži. Šmarski | A |
farovž gledat, in morebiti se tudi niso motili. | Učitelj | je še vedno stal, eno roko na klobuku in rdečico | A |
Da bodo prihodnji gospod kam imeli,« brbota | učitelj, | »sem jaz mislil ‒ smo mi mislili, da bi bilo | A |
vagati, ali so le hoteli gospoda posnemati. | Učitelj | bi se bil v zemljo pogreznil, tako ga je stresalo | A |
srcu. Ko duhovni vidijo, kako spehan se je | učitelj | proč podal, stopijo za njim, da bi prijazna | A |
kuhinje prikaže priletna dekla; saj drugih domačih | učitelj | ni imel, ker na ženitev misliti je bilo zanj | A |
od ust do ust, tega ni treba praviti. Ko je | učitelj | vrata za seboj zaklenil, vrže vago pod klop | A |
Pajek je bil že drugi dan v svoji ječi. | Učitelj | je medtem že večkrat pokrov varno odveznil in | A |
ni bilo treba. »Le spi, le spi Jera!« pravi | učitelj, | ki široko koraka po sobi in roke mane.Jera si | A |
in roke mane. Jera si ne da dvakrat povedati, | učitelj | pa v svojih mislih o gotovi terni kar ne najde | A |
glavam. Jera je še vedno ležala in kakor je | učitelj | nestrpljivo pričakoval, da bi vstala, je vendar | A |
in sto ti jih ne uide.« Pri zadnjih besedah | učitelj | Jero prijazno po rami potrka, da si dekla ni | A |
»In če sama kaj hočeš priložiti,« nadaljuje | učitelj, | »tudi lahko storiš; prvi groš jaz plačam, in | A |
prav hotela.« »Saj tudi ne bo treba,« odgovori | učitelj, | ki je že klobuk pokril in palico prijel in se | A |
pričakovati, da bo kmalu jelo naškrapljati. Komaj ima | učitelj | vas za hrbtom, brž zgane bankovec, ki ga je | A |
je bil Martinček. Po pouku, ki mu ga je dal | učitelj, | si je sestavil številke in koj pri prvi priložnosti | A |
prepričati o veljavi omenjene umetnije. Zgodaj, kakor | učitelj, | je bil pokoncu; pa ker mu ni bilo treba čakati | A |
na mostu. »Katere si pa stavil?« se smeje | učitelj, | ki je po človeški navadi sodil druge po sebi | A |
navada. Martinček se obotavlja z odgovorom, | učitelj | pa, ki je danes židane volje, ga le sili in | A |
pa so srečne! »Kako si pa rajtal?« se čudi | učitelj, | »saj si se zmotil, teh nisi mogel dobiti.« | A |
novico. Tolažilo ga je samo to, da bi se bil | učitelj | lahko ravno tako zmotil, kakor se je on, ali | A |
žalosten krik za hrbtom. Obrne se in vidi, kako | učitelj | z razpetima rokama skače po mostu in z zalitimi | A |
najhujši curek Save. Ljudje, ki so videli, kako | učitelj | tarna po klobuku kakor človek, ki mu je ogenj | A |
deročem Savinem teku uloviti ne more. Ko zgine | učitelj | za vrbami, zmaje krojač z glavó; in kakor bi | A |
pogosto pogledovala skozi okno, kdaj da pride | učitelj | nazaj; pa ni ga bilo od nobene strani.Kakor | A |
bledlo se mu je. »Ali si ga kaj videla?« popraša | učitelj | čez nekaj časa in se skuša usesti. »Koga sem | A |
Teci za njim, primi ga, skoči v vodo!« začne | učitelj | in s prstom kaže za duri. Jera si zakrije oči | A |
fajmošter pripeljali. Nihče ni vedel, kaj je | učitelj | počel potem, ko se je na produ za vrbami izgubil | A |
Novi fajmošter so se pripeljali. | Učitelj | se je zbrihtal, zveden človek pa bi bil z glavo | A |
je nadejal zboljšanja, zadnjikrat zgrabi. Ko | učitelj | začuje zvonenje in zve, da fajmošter pridejo | A |
posteljo bolnikovo. Dobro uro po tem je bil | učitelj | mrtev. Niso pretekli trije dnevi po učiteljevi | A |
fari. Iz hvaležnosti, da mu je vendar rajnki | učitelj | pravzaprav pomagal k sreči, mu je krojač dal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |