učitelj (501-600)

je zaklical hripavo in polrazumljivo prešerni	učitelj	in se je zvrnil na stol. Jerin je pomislil	A
trepetajoč. ”Kam pa, stari?“ ga je ustavil veseli	učitelj.	”Nikamor!“ je pogledal Kačur, kakor bi se	A
”Nič!“ ”Tudi	učitelj	ne?Žalostne stvari so mi pravili o tvojih metodah	A
Zgodbo o Petru Klepcu nam je bil povedal v šoli	učitelj;	povedal pa jo je slabo, iz veselega junaka je	A
bilo treba vse drugo, vse mogočnejšo zgodbo.	Učitelj	je rekel, da je Peter Klepec izrval drevo, zato	A
petje in pusti govori, nam je bilo le v nadlego.	Učitelj	mi je bil napisal dolgo pesem na čast Mariji	A
ogoljeni klopi, pred učiteljem, ki ga nisem maral.	Učitelj	mi je bil zoprn edinole zato, ker je bil učitelj	A
Učitelj mi je bil zoprn edinole zato, ker je bil	učitelj.	Če bi se bil pogovarjal z njim doma, ali na cesti	A
stiku s šolo. Knjiga, ki mi jo je priporočil	učitelj,	je izgubila takoj vsako veljavo; bral sem jo	A
ne vem, kdo da je bil; pravil je sicer, da je	učitelj,	jaz ne vem kjé, - toda govoril je s takim glasom	A
blago in ni se ukanil: vse je hodilo k njemu,	učitelj	si je naročil svetlo poletno obleko pri njem	A
Popravil je bil učitelju zimsko suknjo, toda	učitelj	ni plačal. Mati je dala denarja in Francka	A
so tisti trije goldinarji, ki jih je poslal	učitelj	oni teden?Kje pa so?“	A
”To je Mihov, Lojze Mihov!“ se je nasmehnil	učitelj	in je pokimal Lojzetu; vsi so se ozrli nanj	A
bo potem. ”V Ljubljano pojde!“ je odgovoril	učitelj	namesto njega; Lojzeta je izpreletelo, zazibalo	A
in da samo zanj govori. Potem je govoril še	učitelj	in nato bi moral deklamirati Lojze; toda premajhen	A
sanjah je slišal, kako so ploskali in vzklikali.	Učitelj	ga je postavil na tla in bradati, prijazni obrazi	A
plašnim, zmerom zamišljenim obrazom. Časih ga je	učitelj	poklical, toda Lojze se ni genil, gledal je	A
pogledom Lojzetovo zanemarjeno in zakrpano obleko. ”	Učitelj	sem pri vas, že dve leti.“ Lojze je prisedel	A
nepotrebnem mučil?“ ”A tako!“ je odgovoril	učitelj	malomarno in se je ozrl še enkrat pazljivo in	A
pri starcih. Ko mu je bil dal roko, je čutil	učitelj	potne in spolzke dlani. ”Kam si se zdaj namenil	A
so zdaj ljubljanske beznice!“ je odgovarjal	učitelj	resno.”Druge skrbi imamo zdaj, dragi moj!“	A
Kdaj pa si izginil iz Ljubljane?“ ga je prašal	učitelj.	”Ne vem, izginil sem nekoč, ko nisem imel	A
Zato, ker mi je na odru želodec krulil -“	Učitelj	je stresel nevoljno z glavo, praktikant se je	A
svoboden.“ ”Ni bilo lepo življenje,“ je opomnil	učitelj.	”Ni bilo lepo, ampak tako je moralo biti	A
raste samo zategadelj, da ga populijo osli.“	Učitelj	je naročil vina, gostilničar je prinesel Lojzetu	A
nič.“ ”Seveda so stare fraze,“ je odgovoril	učitelj	mirno.”Kaj sem rekel, da mislim kaj novega?	A
pomagati, vse je obsojeno na žalostno smrt!“	Učitelj	ga je pogledal začuden, skoro je bil razžaljen	A
vidiva še kdaj.“ ”Kaj se poznata?“ je vprašal	učitelj;	rdečica mu je bila stopila v lice. ”Od prej	A
grem, Ana ... in kadar ...“ Misli so se mu zmedle,	učitelj	je prišel mimo in se je zadel obenj, tako da	A
let strašnega truda in nič niso dosegli ...“	Učitelj	ni odgovarjal, Lojzetu je bilo to zoprno in	A
Kdaj pa sta se seznanila z Ano?“ ga je vprašal	učitelj,	ko so bili že blizu trga. ”Ej, kdaj!	A
bilo vse temno, v trgu pa so še gorele luči.	Učitelj	je pokazal na eno izmed zadnjih hiš v trgu,	A
početi v trgu, ali ostaneš tukaj?“ je vprašal	učitelj.	”Sam ne vem.	A
dostojanstvenik v fraku in najvišjem cilindru, ponosen	učitelj,	med svojimi poslušnimi učenci, oče med ljubečimi	A
vzdignili krsto na rame; pred njo bo stopal	učitelj	Sljuka ter nesel na žametni blazini moj zaslužni	A
je bil, s svinčnikom popisan. Ko pa je stopil	učitelj	s katedra, se je Metka zelo začudila in prestrašila	A
Meni se je zadnjič sanjalo, da je prišel naš	učitelj,	tisti debeli kujon --“ Metka se je prestrašila	A
umazanih in povaljanih kurjih peres. -- Gospod	učitelj	-- sem odgovorila -- nesite ta šopek svoji soprogi	A
egoistom, pravim ... ni prostora v naši družbi!“	Učitelj	Slak je prišel po prstih iz sobe.Njegov zagoreli	A
sta onadva?“ Daleč zadaj sta prihajala počasi	učitelj	in ekspeditorica; kakor se je videlo, ni se	A
desno stran, kjer je sedela gospodična Helena.	Učitelj	Slak je vzdihnil od hrepenenja, kadar se je	A
so vsenavzkriž o veselici in o plesu. Logaški	učitelj	Grbec se je navduševal s potnim čelom in megleno	A
Neumnost, vse drugo bo neumnost,“ zatrjeval je	učitelj,	”-- kakor so že ravno take veselice.Ali ona	A
gospodična?“ ”Bled kot od mramorja,“ je odgovoril	učitelj	ter se premaknil na stolu. Helena je sovražila	A
se pričenja!“ Pomaknili so klopí ob steno in	učitelj	Grbec je sédel h klavirju.Velik del občinstva	A
”Ah ... da, res je!“	Učitelj	Slak je prihitel ves razgret in pôten, kakor	A
nogami trdnih tal. Spodaj pa stoji penzionirani	učitelj	Mrva, ozira se kvišku in kliče z zategnjenim	A
same ponosnejše glave iz vasi; dacar, poštar,	učitelj	in dobro rejene postave boljših kmetov. Blokar	A
župan in jaz sem Mrva, -- Mrva, penzionirani	učitelj.	Vi imate denar in drugega nič; jaz imam svoj	A
stranska mizo sta sedela davčni praktikant Golob in	učitelj	Slivar; prvega so krasile redke, svetlorumene	A
njim o Pavli. Slišal je bil od daleč, da hodi	učitelj	za njo, ali Slivar sam je zatrjeval, da mu kaj	A
mislimi in posli. Vest, ta strogi in čemerni	učitelj,	je delila odvezo in narekovala pokoro brez sočutja	A
borovniško stran. Zato naloge tudi pisal ni,	učitelj	pa si resnice ni dal dopovedati.Jeseni so jim	A
napisal: ”Nikoder!“ Povedal je golo resnico,	učitelj	pa je bil hud.Pripetilo se mu je mnogokdaj,	A
tišino, kakor strel, sošolci so se smejali,	učitelj	je zmerjal do zasoplosti.”Zaradi ubogega brlizga	A
hudih časih nasilnega spreobračanja, ga ogovori	učitelj	mimogrede na stopnicah. ”Čujte, Kalander	A
da je tisti dan nedelja, dan spreobračanja.	Učitelj	ga je sprejel na temnem hodniku, šel pred njim	A
Duri so se bile zaklenile od zunaj.	Učitelj	je še ukazal s trdim, porogljivim glasom:	A
ključavnici je zahreščalo, na prag je stopil	učitelj;	narahlo je zamahnil z roko ter se umaknil.	A
enajsta ura; in tam je tudi modri in zaslužni	učitelj	Šviligoj, rodoljub čistega srca in visokih misli	A
vzdramil ter je široko odprl trudne oči, tudi	učitelj	Šviligoj je stresel z glavo, kakor da bi odganjal	A
prikaže kakor zvezda repatica stoletnica!“	Učitelj	Šviligoj je pogledal dacarja in je zmajal z	A
Kaj se ti je zbledlo?“ je vzkliknil Šobar sam;	učitelj	Šviligoj pa je strogo pogledal ter je vzdignil	A
zatorej častimo ga, predno pojde v Rim!“ Samo	učitelj	Šviligoj je iztegnil roko, pa jo je umaknil	A
prešernem vriskanju nagubančilo še bolj; tudi	učitelj	Šviligoj je pogledal resno in žalostno, notar	A
njegovo poslednjo uro!... . / . / stran 217 . /	Učitelj	Šviligoj se je ozrl sredi ceste in je videl	A
nebeške. Takrat pa se je sam nad seboj razhudil	učitelj	Šviligoj in sram ga je bilo.Trdo je stopil in	A
loku, os pa je bila natanko tam, kjer je stal	učitelj	Šviligoj; in s cesto so se napotile tudi visoke	A
prihitel ni nikamor. Z modro skrbjo je meril	učitelj	Šviligoj svojo dolgo in težko pot ter je mislil	A
je romal človek s tako čudnim bremenom, da je	učitelj	Šviligoj na stežaj odprl oči.Črn človek je bil	A
hudobnih opravilih?“ Tako je vzkliknil rodoljubni	učitelj	v svojem osuplem srcu; ponočni razbojnik pa	A
zavil, na mojo pot jo je zavil!“ se je začudil	učitelj	Šviligoj.”Kako se ščeperi preko ceste njegova	A
razbojnik in lestev, sta izginila na vrt.	Učitelj	Šviligoj se je čudoma čudil. ”Kaj?	A
hudodelec, prešestnik!“ Vzklikniti je hotel	učitelj	Šviligoj, že je odprl usta, pa se mu je zateknilo	A
dvoje prijazno iztegnjenih rok. Tako je bil	učitelj	Šviligoj priča očitnega pohujšanja in njegovo	A
črni senci v oknu tako tesno strnili, da je	učitelj	Šviligoj komaj razločil drugo od druge; nato	A
bil stopil kdo z urnim korakom proti durim.	Učitelj	Šviligoj je stal za plotom in je poslušal; pa	A
podoba od belega kamena. Oprezno se je umaknil	učitelj	Šviligoj, z dolgimi koraki je premeril cesto	A
dogodkov in velikega pohujšanja!“ je pomislil	učitelj	Šviligoj in težko mu je bilo pri srcu.Ozrl se	A
pošumeval potok pod zakletim gradom, je stal	učitelj	Šviligoj in je poslušal in strah ga je bilo	A
blaten koleselj v dolino; in ob tisti uri je stal	učitelj	Šviligoj ob oknu, povohal je po zraku in je	A
iztegnjena v pozdrav, beseda prisrčna: ”O,	učitelj	Šviligoj!Po kakšnih potih, učitelj Šviligoj	A
”O, učitelj Šviligoj! Po kakšnih potih,	učitelj	Šviligoj ?“ Kaj bi na to učitelj Šviligoj	A
kakšnih potih, učitelj Šviligoj ?“ Kaj bi na to	učitelj	Šviligoj? ”Tja in tja, tako in tako ...“	A
... Zgodaj se je zdramil	učitelj	Šviligoj po tisti čudni noči, ko so hodili duhovi	A
dolina šentflorjanska se je dramila smehljaje.	Učitelj	Šviligoj je stopil k oknu in se ozrl po dolini	A
prebdel in prejokal vso dolgo noč. ”Dobro jutro,	učitelj	Šviligoj!Naravnost k vam sem se bil napotil	A
”Glej, k meni se je napotil!“ je pomislil	učitelj.	”Kar tako se ni napotil, ne brez hude misli...	A
dotaknil, kesanje ga je obsenčilo!“ je ukrenil	učitelj	Šviligoj v usmiljenem srcu.Adjunkt pa je vzdignil	A
in se je nasmehnil. ”Saj sem zato prišel,	učitelj	Šviligoj, ker sem nameraval stopiti v hram samote	A
ste odprli okno in ste se ozrli po dolini?“	Učitelj	Šviligoj je zardel od srda in od žalosti.	A
bridkost. ”Pametno in modro ste govorili,	učitelj	Šviligoj, tako pametno in modro, da bi se dacar	A
Ampak nekaj drugega sem vas prišel pobarat,	učitelj	Šviligoj: kod pa ste hodili sinoči?“ Globok	A
je vprašal in s tako sladkim nasmehom, da je	učitelj	Šviligoj povesil oči. ”Spoznal sem ga ... kako	A
pol ure?“ ”Pol ure je bilo morda!“ je jecljal	učitelj	Šviligoj, adjunkt pa je spačil obraz, Bog sam	A
ničesar niso pretvarjale vinske oči. In zdaj,	učitelj	Šviligoj, stopite v dolino šentflorjansko ter	A
nečistost in kolika zakrknjenost srca!“ je vzkliknil	učitelj	Šviligoj, ko je premislil v jutranji samoti	A
zgodbo na vse štiri vetrove. ”Ali ste slišali,	učitelj	Šviligoj, kaj se je zgodilo sinoči v tej čednostni	A
pohujšanje ... in človek je mislil, da je svetnica!“	Učitelj	Šviligoj je šel dalje, pa je srečal notarja	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani