Ravno ta dan pa je še nekdo drugi šel v Kranj s prav istim namenom: ni skoraj treba povedati, da je bil Martinček. Po pouku, ki mu ga je dal učitelj, si je sestavil številke in koj pri prvi priložnosti se je hotel prepričati o veljavi omenjene umetnije. Zgodaj, kakor učitelj, je bil pokoncu; pa ker mu ni bilo treba čakati nobene Jere, da bi vstala, je učitelja prehitel in ga je ravno že domov grede srečal na mostu.