Pojdi, pojdi Jerica, en sam goldinar, in sto ti jih ne uide.« Pri zadnjih besedah učitelj Jero prijazno po rami potrka, da si dekla ni mogla, da bi se ne posmejala. Sicer se mora reči, da se je tudi ona nekoliko nalezla slabosti svojega gospodarja in z njim vred mislila, da mu velika terna enkrat ne uide.