»Ich wünsche mein Kompliment« ‒ ‒ jeclja učitelj, se prime za klobuk in se tako globoko prikloni, da bi mu bil klobuk z glave padel, ko bi ga ne bil držal z roko. Duhovnega je ob tem čudnem obnašanju učiteljevem smeh silil, kmetje pa se z začudenjem pogledujejo, ko učitelj vpričo gospoda klobuk na glavi obdrži. Šmarski kaplan je namreč ravnokar, prejkone na poti iz Ljubljane, pred farovžem z voza stopil in je, kakor je rekel, prišel obiskovat stanovanje svojega priletnega prijatelja, s katerim je tu marsikatero prijetno uro prekramljal.