nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Peter Majcen se je zamajal in se kakor uročen zastrmel v staro trobento, ki je od svoje lastne sproščene sile trepetala v starčevih rokah in se tako čudno svetlikala v polmraku. Zvoki so butali ob stene, se odbijali, se križali, se lomili in umirali v razklanih odmevih, ki so jih naslednji zvoki neusmiljeno pobijali na tla.
»To je smrt!« je vzdrgetal.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani