Vrata vozov so bila odpahnjena in na robu odprtine so sedeli suhci s hlačniki spodvihanimi do kolen, ko da so povlekli z nog zebrasto kožo; in noge so rumene in skorjaste palice, samo tu in tam visi z voza stopalo kot mesnat zvon, ki ga je nabuhnil edém. Tam, kjer se je ustavil bolničar Maks, je sedel na robu voza samo eden; takó je mogel bolničar položiti posodo z rivanolom in nož in papirnato obvezo na voz, namesto na tla, na ozko gaz med tračnicami in tračnicami. Ne več mlad Francoz, a s pravo vlago v očeh, takšno, ki je še brez steklenega odseva v sebi.